begunska taborišča-naselbine
Pred kratkim je bil (v Dnevniku RTVSLO1 ?) predvajan kratek intervju z Iračanom, ki se je zagozdil na grško-makedonski meji. Rekel je približno takole: zakaj nam niso povedali, da ne moremo v Nemčijo? Potem sploh ne bi zapustili Iraka.
Druga "zanimiva" izjava je izjava Sirijke z otroki, ki jo je Avstrija zavrnila: doma smo vse prodali, da bi lahko šli v Nemčijo. Zdaj se nimamo kam vrniti.
Že od vsega začetka so izjave migrantov o Nemčiji (in ostalih ciljnih državah) sumljive. Od kod jim prepričanje, da jih te države čakajo odprtih rok in da se tam cedita med in mleko? Ves čas je prisoten občutek, da so ti ljudje zavedeni z neko lažno propagando.
Nemčija na račun balkanskih držav ohranja sloves prijazne in gostoljubne dežele, mi, balkanci, pa smo sovražni packi, ker te množice ljudi ne spustimo naprej.
1) Predlagam, da se od Nemčije zahteva, da javno in glasno pove (tako, da se bo slišalo tudi v Turčijo in na Srednji vzhod), da -vsaj začasno - zapira meje za begunce in migrante. To sicer ni v skladu z evropsko konvencijo o beguncih. To konvencijo je potrebno dopolniti. Napisana je bila v času, ko se nikomur ni sanjalo, da lahko pride do take povodni ljudi iz drugih celin, (Res, da so tudi naši predniki v velikem številu prišli od drugod, vendar takrat še ni bilo evropskih konvencij)
2) Za te ljudi, ki so že v Evropi, je treba poskrbeti. Mislim, da bi bilo pametno razmišljati o zaprtih (ali polzaprtih) begunskih taboriščih (lahko jih imenujemo tudi naselbine, če ima beseda taborišče preveč negativen prizvok). Begunci iz Dalmacije v Egiptu med 2.svet.vojno in slovenski begunci v Avstriji po njej so bili v svojih begunskih taboriščih izredno dobro organizirani. Slovenci so imeli svoje šole, zdravstvo in redarstvo. Begunci, ki prihajajo zdaj v Evropo niso nič drugačni (v begunskih taboriščih v Turčiji so že zametki take samoorganizacije). Če država gostiteljica v teh naselbinah omogoči nek minimalen človeka dostojen način življenja in jim pomaga pri organizaciji raznih dejavnosti, bodo begunci s tem zadovoljni. Tisti, ki ne bodo zadovoljni, niso begunci in se jih deportira v njihove države. (težave bodo sigurno z moškimi, ki so prišli brez družin). --- Moj predlog je zelo "po vrhu", vendar mislim, da je vreden razmisleka. Brez pomena se je v dani situaciji slepo držati konvencij, med tem pa občutek ogroženosti v državljanih držav Evrope narašča; zaradi tega narašča desni ekstremizem, ki zaskrbljene ljudi hitro potegne za sabo (čemur smo v zadnjih dneh priča tudi v Sloveniji).
3) Vsaka država naj pove, koliko ljudi lahko oskrbi v begunskih naselbinah. EU naj se odloči, koliko sredstev je pripravljena vložiti v to. V primeru, da bodo vsi ti begunci in migranti prosto tekali po Evropi, bo Schengen razpadel in finančne izgube bodo ogromne (da ne govorimo o propadu drugih dobrin). Če Schengen obstane, lahko ta denar vložimo v begunske naselbine.
4) Integracija tako velikega števila ljudi v kratkem času se mi zdi nemogoča. Begunci bodo pri nas več let in neke vrste integracija lahko ob primerni organizaciji poteka znotraj begunskih naselbin. Ko se bodo razmere v njihovih domovinah stabilizirale, se bodo sami odločali, ali se vrnejo, ali ostanejo.
5) Ni prav, da pustimo Grčijo na cedilu.