12. 7. 2016
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Področje praznikov in dela prostih dni je urejeno z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS št. 112/05-UPB1, 52/10, 40/2012-ZUJF in 19/15; v nadaljevanju ZPDPD). Urejanje praznikov sicer sodi na področje državne ureditve v Republiki Sloveniji, v katero spadajo tudi splošni državni akti, simboli in prazniki. Na opredelitve praznikov in dela prostih dni pa se navezujejo tudi rešitve v delovni zakonodaji, ki dajejo delavcem pravico do odsotnosti z dela na prazničen in dela prost dan, s pravico do nadomestila plače oziroma do posebnega vrednotenja dela, če morajo delavci, zaradi nepretrganega delovnega oziroma proizvodnega procesa ali posebne narave dela, delati na ta dan.
Že ob pripravi ZPDPD v letu 1991 so se kazale mnoge dileme in popolnoma raznovrstna stališča glede dni, ki bi jih bilo potrebno ustrezno obeleževati v naši državi. Predlagatelj je pri pripravi zakona proučil vsa posredovana stališča in predloge ter upošteval tudi izide javnomnenjske raziskave, ki je bila opravljena ravno z razlogom, da se z zakonom določijo praznični dnevi, ki imajo splošen pomen ali pomen za vse ali večino državljanov. Ureditev praznikov in dela prostih dni v Republiki Sloveniji mora vsekakor ustrezati dejanskemu odnosu naših državljanov glede pomembnosti določenih datumov, ki jim je potrebno dati posebno obeležje.
Upoštevaje vsa stališča, predloge in izid javnomnenjske raziskave je bila sprejeta veljavna ureditev, skladno s katero ZPDPD poleg praznikov določa še šest dela prostih dni, ki imajo versko obeležje. Upoštevaje strukturo praznikov po evropskih državah, lahko tudi ugotovimo, da je v večini primerjanih držav večina praznikov verskih, vključno z velikonočno in binkoštno nedeljo, poleg novega leta ter praznika dela pa je praznično obeleževanje vezano še na državnost posamezne države.
Dejansko je bilo od sprejema ZPDPD predlaganih že nekaj dopolnil zakona, pri čemer so bile tri realizirane v spremembah in dopolnitvah zakona v letih 2005, 2010 in 2015, nekaj pa jih Državni zbor RS ni sprejel v obravnavo. Dopolnila so se nanašala na spremembe oziroma dodatno obeleževanje nekaterih dogodkov, ki so v povezavi z zgodovino naroda in države. V ureditev praznikov je posegel tudi ZUJF, ki je praznovanje novega leta skrajšal na en dan.
Kot že navedeno, imajo delavci pravico do odsotnosti z dela na z zakonom določen dela prost dan s pravico do nadomestila plače oziroma do posebnega vrednotenja dela, če delovni oziroma proizvodni proces poteka nepretrgano ali narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan. V primeru, da mora delavec glede na planirano delovno obveznost delati tudi na praznični oziroma dela prost dan, je za ta dan upravičen do plačila za delo ter do dodatka za delo na praznik oziroma dela prost dan, katerega višina se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. V skladu s 128. členom Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 in 78/13- popr. in 47/15 - ZZSDT, v nadaljevanju ZDR-1) namreč delavcu pripadajo dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer dodatek za nočno delo, za nadurno delo, za delo v nedeljo ter za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Dodatki se med seboj ne izključujejo, razen dodatka za delo v nedeljo in dodatka za delo na dela proste dneve po zakonu. Če delavec dela v nedeljo in je ta nedelja tudi po zakonu, ki ureja praznike in dela proste dneve v Republiki Sloveniji prost dan, delavec prejme samo en dodatek, in sicer tistega, ki je višji.
Morebitna ukinitev velikonočne in binkoštne nedelje, kot z zakonom določenih dela prostih dni, bi tako pomenila tudi ukinitev posebnega dodatka za delo na z zakonom določen dela prost dan za vse delavce, ki delo opravljajo tudi ob nedeljah, pri čemer dodajamo, da sta dodatek za delo na nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu v kolektivnih pogodbah dejavnosti pogosto opredeljena v različnih višinah, in sicer je višina dodatka za delo na dela proste dneve po zakonu največkrat opredeljena v višjem znesku.
Upoštevaje vse navedeno ocenjujemo, da je ureditev praznikov in dela prostih dni v Republiki Sloveniji ustrezna in primerljiva z ureditvami v drugih evropskih državah, zato menimo, da ni utemeljenih argumentov za spreminjanje zakona v smislu izpostavljenega predloga.