6. 4. 2017
Odziv Ministrstva za pravosodje
Kazenski zakonik (KZ-1; Uradni list RS, št. 50/12 – UPB, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16) določa, da se smejo za kazniva dejanja krivim storilcem izreči kazni zapora, denarna kazen in prepoved vožnje motornega vozila (46. člen KZ-1).
Kazen zapora do devetih mesecev se lahko izvršuje tudi s hišnim zaporom, če glede na nevarnost obsojenca, možnost ponovitve dejanja ter osebne, družinske in poklicne razmere obsojenca v času izvrševanja kazni ni potrebe po prestajanju kazni v zavodu ali če je zaradi bolezni, invalidnosti ali ostarelosti obsojenca kazen treba in jo je mogoče izvrševati v ustreznem javnem zavodu (86. člen KZ-1).
V času prestajanja kazni se obsojenec ne sme oddaljiti iz stavbe ali posameznega dela stavbe, kjer se izvršuje hišni zapor, razen če sodišče za določen čas to izjemoma dovoli, kadar je neizogibno potrebno, da si obsojenec zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine ali zdravstveno pomoč, ali za opravljanje dela. Sodišče lahko obsojencu omeji ali prepove stike z osebami, ki z njim ne prebivajo oziroma ga ne zdravijo ali oskrbujejo in podrobneje določi način izvrševanja hišnega zapora. Če se obsojenec brez dovoljenja sodišča oddalji iz stavbe ali posameznega dela stavbe, kjer se izvršuje hišni zapor, ali pa to stori zunaj dovoljenega časa ali ne upošteva omejitve ali prepovedi stikov ali krši druga pravila, ki jih sodišče določi glede izvrševanja hišnega zapora, lahko sodišče s sklepom odloči, da se preostanek izrečene kazni izvrši v zavodu.
Nadalje Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1; Uradni list RS, št. 110/06 – UPB, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15) podrobneje določa, da izvajanje hišnega zapora nadzoruje sodišče samo ali preko policije. Policija sme vsak čas tudi brez zahteve sodišča preverjati izvajanje hišnega zapora, o morebitnih kršitvah hišnega zapora pa mora brez odlašanja obvestiti sodišče in zavod, pri katerem je bil opravljen postopek nastopa kazni hišnega zapora (12.a člen ZIKS-1).
Zakonodajalec je tako, v skladu z zgoraj navedenim, predvidel način izvršitve kazni zapora s hišnim zaporom za primere, ko je obsojencu določena kazen zapora do devetih mesecev in ne za dolgotrajne prostostne kazni, pri čemer je upošteval, da je namen izrekanja in izvrševanja kazenskih sankcij zagotoviti spoštovanje prava in preprečiti grobe kršitve ali ogrožanje pravnih vrednot, zavarovanih s kazensko zakonodajo.
Nadalje je potrebno v zvezi z nezmožnostjo nastopa kazni zapora iz zdravstvenih razlogov pojasniti, da je novela ZIKS-1F na novo uredila tako imenovani zdravstveni razlog za odlog izvršitve kazni zapora. Do uveljavitve nove ureditve je bila namreč zakonska določba, ki je omogočala odložitev izvrševanja te kazenske sankcije zaradi hujše bolezni (1. alineja 1. odst. 24. člena ZIKS-1), precej porozna in pravno terminološko nedovršena, kar je omogočalo številne zlorabe tega instituta. Sedaj pa je mogoče odložiti prestajanje zaporne kazni le v primeru, če je zdravstveno stanje obsojenca takšno, da narekuje bolnišnično zdravljenje (1. alineja 1. odst. 24. člena ZIKS-1). Poleg tega je treba sodišču regularno vsak mesec predložiti novo zdravniško potrdilo o bolnišničnem zdravljenju. Zdravniško spričevalo mora vsebovati dva konstitutivna elementa in sicer navedbo, da se potrdilo izdaja za namen vložitve prošnje za odlog nastopa kazni zapora in opis razlogov, ki narekujejo nujno potrebnost bolnišničnega zdravljenja obsojenca (3. odst. 24. člena ZIKS-1), s čemer se zaostruje pogoj in hkrati onemogoča zlorabo navedenega instituta. Kljub navedenemu pa sprememba ne posega v pravico obsojenca do ustreznega zdravstvenega varstva, saj zdravstveno oskrbo v zavodih za prestajanje kazni zapora zagotavljajo zdravstveni domovi, na območju katerih deluje zavod, poleg tega pa se zdravstvena dejavnost za obsojence lahko opravlja tudi v ustreznih zdravstvenih domovih zunaj zavoda.
Poleg tega je bila z novelo ZIKS-1F ustrezneje opredeljena tudi možnost prekinitve kazni zapora, ki poleg konkretiziranih razlogov po novem upošteva tudi varnostne zadržke, ki so pomemben dejavnik pri odločanju o prekinitvi kazni zapora. Kot je bilo navedeno, veljavna ureditev že omogoča, da se kazen zapora do devetih mesecev lahko izvršuje s hišnim zaporom, pri tem pa se upošteva dejstvo, da mora način izvršitve kazni odvračati obsojenca in druge od izvrševanja kaznivih dejanj; skratka, biti mora koristen tako za kaznovano osebo kot za družbo, zaradi česar izvršitev kazni zapora s hišnim zaporom ni primerna v primeru izrečenih dolgotrajnih prostostnih kazni. Kot smo tudi obširno pojasnili, je bil z novelo ZIKS-1F leta 2015 na novo in ustrezneje urejen tako imenovani zdravstveni razlog za odlog izvršitve kazni zapora, ki je zaostril pogoje v katerih se izvrševanje prestajanja kazni lahko odloži.
Glede na vse navedeno ocenjujemo, da posredovani predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.