15. 6. 2011
Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Trenutno je študentsko delo urejeno v Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – UPB-1, 114/06 – ZUTPG in 59/07 – Zštip. (63/07 popr.), 51/10 Odl.US, 80/10-ZUTD; v nadaljnjem besedilu: ZZZPB) ter v Pravilniku o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06).
Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve se strinjamo, da je potrebno študentsko delo urediti, zaradi česar smo ga, kot eno izmed prožnih oblik dela, uredili v Zakonu o malem delu, ki pa je bil na referendumu zavrnjen.
Nesprejem Zakona o malem delu pomeni nadaljevanje obstoječega stanja na trgu dela, kjer imajo dijaki in študenti izključno pravico za opravljanje občasnega in priložnostnega dela preko napotnic. Zakon o malem delu bi omogočil opravljanje tovrstnega dela sicer tudi upokojencem in brezposelnim, v omejenem obsegu, hkrati pa bi omogočil tudi pravice iz socialnih zavarovanj.
Na podlagi podjemne pogodbe lahko študent opravlja delo že po veljavni zakonodaji. Če se študent odločil, da je zanj delo na podlagi podjemne pogodbe ustreznejše in ugodnejše, torej lahko z naročnikom sklene podjemno pogodbo.
Iz ureditve podjemne pogodbe izhaja, da si podjemnik (študent) sam organizira delo. To pomeni, da si mora sam priskrbeti vse, kar potrebuje, da se delo opravi (orodje, stroje, …). Material lahko priskrbi bodisi podjemnik bodisi naročnik, odvisno od dogovora. Pri delu je podjemnik samostojen, sam je odgovoren za rezultat dela in ni podrejen naročniku, drugače kot pri študentskem delu, kjer delodajalec nad študentom izvršuje nadzor in mu daje navodila. Res je, da mora tudi podjemnik spoštovati navodila naročnika in mu omogočiti nadzor nad potekom dela, a je ta manj intenziven od nadzora delodajalca nad študentom pri študentskem delu.
Ne drži pa trditev predlagatelja, da bodo tudi študenti, v primeru dela na podlagi podjemne pogodbe bili deležni istih prispevkov kot ostali delojemalci (torej delavci zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi).
Prispevki na podlagi podjemne pogodbe:
- Pokojninsko invalidsko zavarovanje Osebe, ki opravljajo delo na podlagi podjemne pogodbe, so kot zavarovanci, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plačilo, pri opravljanju tega dela obvezno zavarovani za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, kakor je to določeno v 27. členu Zakona o pokojninskem invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1 (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 112/06 Odl.US:, 114/06-ZUTPG, 10/08-ZVarDod, 98/09-ZIUZGK, 27/2010 Odl.US, 38/10-ZUKN, 61/10-ZSVarPre, 79/10-ZPKDPIZ). Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo izplačevalci plačila po podjemni pogodbi ( naročnik ) v znesku 6 odstotkov od bruto zneska osebnega prejemka.
- Posebni davek Podjetje (naročnik) je od zneska dohodka dolžno obračunati tudi posebni davek na določene prejemke v skladu z Zakonom o posebnem davku na določene prejemke (Ur.l. RS, št. 72/93, 22/94, 45/95, 12/96, 82/97 Odl.US). Davčna stopnja znaša 25 odstotkov in se izračuna od bruto prejemka v pogodbi.
- Zdravstveno zavarovanje Osebe, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o delu, so v skladu s 5. točko 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06-ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10-ZUPJS) zavarovane za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Pravne in fizične osebe, pri katerih te osebe delajo, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje v znesku 3,08 EUR od vsake sklenjene podjemne pogodbe, ki velja v posameznem mesecu. Zdravstveno zavarovanje se plačuje vsak mesec.
Prispevki na podlagi pogodbe o zaposlitvi:
Višina prispevkov delavca in delodajalca, obračunanih na podlagi pogodbe o zaposlitvi se bistveno razlikuje od zgoraj predstavljenih prispevkov obračunanih na podlagi podjemne pogodbe.
Prispevki za socialno varnost so zakonsko določeni delodajalčevi prispevki za socialno varnost in dodatna plačila v breme delodajalca, namenjena socialni varnosti zaposlenih oseb.
Skupaj prispevki za PIZ Prispevki delavca za PIZ 15,50% Prispevki delodajalca za PIZ 8,85% Skupaj prispevki za ZZ Prispevki delavca za ZZ 6,36% Prispevki delodajalca za ZZ 6,56% Prispevki za poškodbe pri delu 0,53% Skupaj drugi prispevki Prispevki delavca za starševsko varstvo 0,10% Prispevki delodajalca starševsko varstvo 0,10% Prispevki delavca za zaposlovanje 0,14% Prispevki delodajalca za zaposlovanje 0,06%
Iz navedenega sledi, da ne morejo izhajati enake pravice iz pogodbe o zaposlitvi in iz podjemne pogodbe, saj se plačujejo različni prispevki.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve tako, iz vseh zgoraj navedenih razlogov ocenjuje, da je ureditev problematike študentskega dela nujna, odločitev o konkretnih korakih na tem področju pa bo sprejeta po pogovorih s socialnimi partnerji in po proučitvi njihovih predlogov.