Odziv Ministrstva za pravosodje

I.VELJAVNA UREDITEV NA PODROČJU PROSTITUCIJE

Prostitucija, prostovoljno opravljanje spolnih storitev za plačilo, je v Republiki Sloveniji dekriminalizirana že od 31. julija 2003 in je opredeljena kot poklic v Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije poklicev (poklic prostitutke je naveden pod šifro: 5149.04) in kot dejavnost v Standardni klasifikaciji dejavnosti, ki se je začela uporabljati s 1.1.2008 (prostitucija je uvrščena med druge storitvene dejavnosti pod šifro 96.090).

Vendar pa je odsotna podrobnejša zakonska ureditev, ki bi določala pogoje za opravljanje registrirane dejavnosti prostitucije. Tako pravne in fizične osebe opravljajo navedeno dejavnost, ne da bi jo vpisali v ustrezen register ali priglasili pristojnim organom.

V 175. členu Kazenskega zakonika je urejeno kaznivo dejanje »Zloraba prostitucije«, ki ga stori kdor zaradi izkoriščanja sodeluje pri prostituciji druge osebe ali kdor s silo, grožnjo ali preslepitvijo navede, pridobi ali spodbudi drugo osebo k prostituciji. Kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja je podana, če je storjeno proti mladoletni osebi ali proti več osebam ali v okviru hudodelske združbe.

Prostitucija je izrecno omenjena tudi v 113. členu Kazenskega zakonika (kaznivo dejanje »Trgovina z ljudmi«). To kaznivo dejanje stori kdor zaradi izkoriščanja prostitucije ali drugih oblik spolnih zlorab, prisilnega dela, suženjstva, služabništva ali trgovine z organi, človeškimi tkivi ali krvjo drugo osebo kupi, prevzame, nastani, prepelje, proda, izroči oziroma z njo kako drugače razpolaga ali pri teh ravnanjih posreduje. Kot kvalificirani obliki navedenega kaznivega dejanja so določeni primeri, če je dejanje storjeno proti mladoletni osebi ali s silo, grožnjo, preslepitvijo, ugrabitvijo ali zlorabo podrejenega ali odvisnega položaja ali z namenom prisiljevanja k nosečnosti ali umetni oploditvi ter v primeru, da je dejanje storjeno v hudodelski združbi za izvedbo teh dejanj ali če je bila s tem dejanjem pridobljena premoženjska korist.

Na podlagi 25. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja pa so za zgoraj navedeni kaznivi dejanji odgovorne tudi pravne osebe.

V 7. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru je določeno, da se za prekršek kaznuje kršitelj, ki na vsiljiv način ponuja spolne usluge in s tem koga moti, povzroči vznemirjenje ali zgražanje ljudi.
 

II.PRIMERNOST OZIROMA NEPRIMERNOST ZA OBRAVNAVO

V zvezi s primernostjo oziroma neprimernostjo obravnave predloga za legalizacijo prostitucije vas obveščamo, da je pri Uradu Vlade RS za enake možnosti imenovana delovna skupina za ureditev dejavnosti prostitucije z namenom celovite analize veljavne zakonodaje in predpisov, identifikacije pravnih praznin in oblikovanja predloga ukrepov oziroma pravnih rešitev za ureditev dejavnosti prostitucije, zato predlagamo, da se za posredovanje stališča obrnete tudi na navedeni urad oziroma delovno skupino.



Odziv MInistrstva za notranje zadeve

Pisec predlaga, da bi se v Sloveniji uredilo področje izvajanja poklica prostitucije po vzoru Nizozemske. Pri tem je potrebno poudariti, da je področje prostitucije v Evropi urejeno na različne načine ter da prevladujejo vsaj trije načini reguliranja prostitucije. Nizozemski način je le eden izmed možnih, katerega pa trenutno po našem vedenju že nekoliko spreminjajo oziroma ga posodabljajo.

Prilagamo študijo, ki so jo na podlagi primerljivih študij – raziskav pripravili na Uradu RS za enake možnosti. Naveden urad je tudi pripravil predlog oziroma pregled trenutnega stanja na območju Republike Slovenije glede dela na črno ter zlorabe delovnih dovoljenj za izvajanje prostitucije. Pregled stanja je Urad za enake možnosti posredoval Vladi RS v decembru 2009. Za pripravo pregleda stanja je bila ustanovljena neformalna delovna skupina, ki so jo sestavljali predstavniki ministrstev za zdravje, notranjih zadev, delo družino in socialne zadeve, gospodarstvo in pravosodje. Pregled zajema trenutne zakonske ureditve na vseh delovnih področjih prej navedenih ministrstev.

Do legalizacije prostitucije se enoznačno ne moremo opredeliti, saj je zakonodajalec že pred leti dekriminaliziral prostitucijo s tem, da jo je izvzel iz Zakona o javnem redu in miru, kjer je bila prej opredeljena zgolj kot prekršek. S tem dejanjem je zakonodajalec prostitucijo dejansko pravno »dopustil«, saj ni več označena kot prepovedano dejanje. Prav tako je poklic »prostitutka« opredeljen v katalogu poklicev v več pravnih virih EU in poklic ali dejavnost kot taka na ravni pravnega reda EU ni sporen.

Odgovor ali je področje prostitucije potrebno še posebej urediti z morebitnim sistemskim zakonom, ki bi urejal sistem zdravstvene zaščite, delovno-pravnih razmerij in ostalih odprtih vprašanj pa bo dala že navedena delovna skupina, ko bo proučila vse vidike dejavnosti prostitucije



Odziv Urada za enake možnosti

Urad za enake možnosti v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi proučuje ureditev na področju prostitucije v Republiki Sloveniji in drugih državah članicah EU ter pripravlja predlog usmeritev za oblikovanje nadaljnjih politik na področju prostitucije.

Urad Vlade RS za enake možnosti ne podpira predloga, da se v Sloveniji legalizira prostitucija po nizozemskem zgledu.

V Evropi obstajajo štirje različni modeli urejanja prostitucije, ki so odvisni od tolerance posamezne države do prostitucije, ki se odvija na prostem, prostitucije, ki se odvija v zaprtih prostorih ter do prepovedi oziroma sprejetja obratovanja javnih hiš. To so regulacijski, prohibicionistični, abolicionistični in novi abolicionistični model. Pristop k zakonskemu urejanju pogojujejo razlogi, zaradi katerih se država odloči za sprejetje določenega modela.

Nizozemska sodi v regulacijski model. Zanj je značilno, da lokalne oblasti določijo posebne delovne, varnostne in higienske pogoje, pod katerimi delujejo prostitutke. Na Nizozemskem prostitucije niso regulirali s posebnim zakonom, pač pa jo ureja Zakon o lokalni samoupravi. Na Nizozemskem je ulična prostitucija dovoljena, vendar v omejen obsegu, enako velja za javne hiše in za okensko oziroma izložbeno prostitucijo – odvisno od ureditve v posamezni lokalni skupnosti. Prostitutke morajo pridobiti licenco za opravljanje svoje dejavnosti in plačevati davke.

V državah, ki imajo podobno ureditev kot Nizozemska, je odstotek prostitutk, ki svojo dejavnost prijavijo, zelo nizek (okoli 80-90 odstotkov prostitutk delo opravlja v neregistriranem sektorju), kar pomeni, da je kljub regulaciji še vedno večji delež prostitucije nenadzorovan. Veliko je prostitucije, ki se opravlja na nižji ravni, zlasti ulična in izložbena, kar je povezano s slabimi delovnimi razmerami, nizkim plačilom, izpostavljenostjo nasilju itd.

Predlog za legalizacijo so v nekaterih državah podale tudi prostitutke, ki so nastopale v dogovorih kot socialni partner in pobudnik. Pogoj za legalizacijo, ki naj bi imela namen izboljšati položaj, varnost in zdravstveno stanje prostitutk, pa so tudi opravljene obširnejše študije o značilnostih prostitucije na določenem območju, s katerimi pri nas ne razpolagamo.

Na Nizozemskem je bila opravljena raziskava s strani ministrstva za pravosodje glede učinkov odprave zakonske prepovedi javnih hiš, ki je pokazala, da spremenjena zakonodaja ni imela nekega pozitivnega učinka na položaj prostitutk.

Slovenija sodi v abolicionistični model. Zanj je značilno, da je prostitucija dovoljena, vendar ni regulirana kot na Nizozemskem, kar pomeni, da ni posebnih predpisov, ki bi določali pogoje za opravljanje te dejavnosti. V zvezi s prostitucijo je kazniva samo zloraba prostitucije. Pravna ureditev na področju prostitucije tako omogoča opravljanje prostitucije kot poklica in dejavnosti, ker pa posebni pogoji za opravljanje dejavnosti prostitucije niso predpisani, lahko prostitutka začne opravljati svojo dejavnost takoj po vpisu v sodni register. V praksi pa se zaradi značilnosti prostitucije v Sloveniji ta dejavnost opravlja, ne da bi se jo vpisalo v ustrezen register.

V Sloveniji se večina prostitucije odvija na prikrit in nenadzorovan način, poteka večinoma neopazno in na dokaj visokem nivoju. Ulične prostitucije oziroma prostitucije na prostem ni. Za razliko od Nizozemske, kjer delo večinoma opravljajo prostitutke migrantke, je v Sloveniji po dosegljivih ocenah večina prostitutk domačega porekla, ki delo velikokrat opravljajo v lastniških stanovanjih. Prihodek, ki ga prislužijo s prostitucijo, pomeni zanje predvsem dodaten vir zaslužka, kar pa posledično pomeni, da se jih večina ne želi registrirati. Poleg omenjenih dejstev pomeni registracija tudi javno stigmatizacijo, kar v razmeroma majhni državi predstavlja velik problem.

Glede na to, da regulacija prostitucije v posameznih državah ni prinesla konkretnih izboljšav v smislu izboljšanja položaja prostitutk, zmanjšanja obsega prostitucije in preprečevanja dela na črno, na uradu ocenjujemo, da je bolje ohraniti obstoječi sistem, ob posameznih izboljšavah v smeri večje zaščite mladoletnih oseb in prostitutk pred zlorabami ter izboljšanja standardov s področja človekovih pravic.