Prijava z OpenID Ste pozabili svoje geslo?
  
 
Rss RSS
Dobrodošli v spletnem orodju predlagam.vladi.si.
S svojimi idejami pomagajte Vladi RS in prispevajte k oblikovanju boljših rešitev.
  - Kako deluje?
  - Kaj smem in česa ne?
Odgovornost javnih uslužbencev
 
splavar
Predlog poslan 12.12.2009
Z odzivom organa 21.01.2010
Zadnja sprememba 12.12.2009 08:16:00


Bookmark and Share
  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (6)   Popravki predloga  
Odgovornost javnih uslužbencev.Če ima vlada interes javno upravo narediti bolj učinkovito je nujno, da vzpostavi učinkovit (!!!!) sistem odgovornosti v lastnih vrstah.Da bi to dosegla predlagam, da tako kot pri davkih vzpostavi sistem odškodninske odgovornosti odgovornih delavcev in služb v javni upravi. S tem se bi vzpostavil sistem delitve nalog po konkretnih fizičnih osebah in seveda veliko bolj odgovorno ravnanje le teh.A. Razlogi za predlog: 1. Neodzivanje (ali samo v delu kjer javnemu uslužbencu ustreza) javnih uslužbencev na vprašanja in predloge nas uporabnikov (strank zaradi katerih javni uslužbenci sploh obstajajo), 2. Neizvajanje ali delno izvajanje zakonov zaradi malomarnosti nekaterih služb (morda konkretnih uslužbencev). 3. Neodgovorno ravnanje javnih uslužbencev povzroča multiplicirano javno in gospodarsko škodo. Konkretni primer: Zaradi neodgovornega ravnanja javnega sektorja je v nevarnosti izvedba projekta vrednega preko 50 mio€, ki bi bil v več kot 80% financiran s strani EU. Kdo in kako bo odgovarjal, če se nekaj 100 delavcev iz tega naslova ne bo zaposlilo in ostajalo na plečih države ( na zavodu za zaposlovanje), če država ne bo iz tega istega naslova pobrala nekaj 100 mio€ davka, če nekaj 10.000 državljanov (uporabnikov) ne bo zaradi tega projekta bolj varno živelo? Po sedanjem sistemu delitve odgovornosti ne bo odgovarjal nihče, saj je v konkretnem primeru država (njeni uslužbenci) zadolžena in odgovorna za izvedbo konkretnega projekta. Kot vemo pa sankcije za neizvedbo česa takega niso predvidene.B. Kaj bi odgovornosti morale obsegati:1.Kazen za javnega uslužbenca, ki ne odgovarja na vprašanja v zakonih predvidenih rokih. Kazen mora biti zagrožena tudi pristojnemu oddelku na ministrstvu in celotnemu ministrstvu. 2.kazen za javnega uslužbenca, ki uporabniku (državljanu, ki sprašuje) ne poda obrazložitev ali uporabnika ne usmeri na drugo odgovorno osebo,3.kazen za javnega uslužbenca (posledično tud oddelek) , ki je odgovoren za izvajanje določenega zakona (projekta), če se le ta ne izvaja. Primer: V zakonu je predvideno neko posvetovalno telo, inšpekcijske službe,…, ki jih mora vzpostaviti država. Kot je znano zaradi neizvajanja tega nihče nič ne trpi, razen seveda državljanov (uporabnikov), ki naj bi jim konkreten zakon lajšal življenje. 4.Kazen za odgovornega javnega uslužbenca, če se v primeru predaje nalog ali projektov »zunanjim izvajalcem« (gospodarske družbe izpostavljene trgu) ne izvaja določil pogodbe in ne sproža ustreznih postopkov izhajajočih iz pogodbe.5.kazen za pristojnega ministra, če ni opredelil odgovornih oseb za posamezno področje ali konkreten projekt. Ker se ministri menjujejo, bi bilo v tem primeru potrebno vzpostaviti primerno prehodno obdobje oz. ministra pred kaznovanjem opozoriti, da opredli odgovorne osebe, če teh ni.C. Kaj bi se s tem doseglo:1.Odgovornejše in učinkovitejše delovanje države,2.preusmerjanje dela (kazni) neučinkovito rabljenih sredstev v druge bolj učinkovite sektorje državne uprave,3.hitrejše odzivanje države na porajajoče probleme,4.manj korupcijeD. Zakaj bi tak sistem lahko delova?:Odgovorna oseba javnega sektorja z dodelitvijo del preda konkretno nalogo drugi osebi javnega sektorja, s tem se odgovornost prenese. Ko je za realizacijo projekta potrebno najeti zunanjega izvajalca (izpostavljenega delovanju trga) in če nalogo ta »zunanji izvajalec« ne realizira se realizirajo pogodbena določila (uveljavijo garancije, pogodbene kazni,…) in zamenja izvajalca z drugim izvajalcem na trgu. Če odgovorna oseba javnega sektorja ne realizira pogodbenih določil je podvržena kazenski odgovornosti.E. Kazni?:Podobne kaznim, ki jih predvideva davčna zakonodaja. Če nimajo učinka se le te zvišujejo in zaostrujejo do vzpostavitve zadovoljivih učinkov ( kot pri alkoholnem zakonu).F. Organigram: v prilogi
Ključne besede javna, uslužbenec, uprava, kazen, odgovornost
Kategorija: Javna uprava

Priloge:

Zadnji komentarji:


AnžeŠinkovec | 06.01.2010 | 08:10
Tako s predlogom kot s komentarji se strinjam. Že dalj časa se govori o uvajanju tržno-gospodarskih principov v javno upravo. Žal doslej še nobeden od ministrov ni imel poguma, da bi dregnil v 150.000 člansko gnezdo.

Predlog je izjemno na mestu, upošteva različne aspekte in možnosti. Mogoče bi glede na dejansko stanje rabil še malo dodelave (ne vem ker ne poznam dovolj dobro razmer in področja), sicer pa je zelo aplikativen.

Edino kar ne razumem dobro je koncept kazni. V gospodarstvu se običajno uporablja sistem nagrajevanja. Namesto, da je posamezniku obljubljenih 1500€ plače, je njegova osnova 700€, ostalo pa lahko prisluži z vzornim delom. Lahko bi seveda gledali tudi obratno, če ne bo delal dobro se ga lahko kaznuje z do 800€ mesečno, v primeru ponavljajočega se nevestnega dela pa mu grozi tudi odpustitev.

Kolikor vem ni v javni upravi praktično ne enega ne drugega, saj se ne splača delati bolje, odpuščati pa se tudi ne upa (oziroma se ne!). To pa je v veliki meri posledica preteklosti, ko je država z zaposlovanjem ljudi, ki jih niti ne potrebuje skrbela za njihovo socialno varnost. Podjetja so to anomalijo že odpravila, državna oprava pa se novim razmeram še ni uspela prilagoditi in je ostala bistveno prevelika – mislim, da se je celo povečevala.
mtc | 18.12.2009 | 08:31
Predlog podpiram!

Vse preveč primerov je, ko se projekti ne izvajajo po terminskem planu zaradi slabe odzivnosti nekaterih organov, prav tako pa manjka odgovornost. 

Resnično neverjeten primer je DURS, kjer državljan plačuje tako svoje napake, kot napake DURSa (napačni izračuni dohodnine, dvojno izstavljanje računov...). Vehemenca tega organa presega vse moralne norme, zato menim, da je gornji zakonski predlog zelo dobra osnova za sankcioniranje neodgovornega ravnanja.

Kot kazen pa bi bila po mojem mnenju najbolj učinkovita kratkotrajna prestavitev delavca v nižji plačilni razred.

So pa obenem prisotni tudi dvomi glede dejanskega efekta. Sodeč po zadnjih dogajanjih v zdravstvu, kjer je ceh samega sebe zaščitil prek vseh normalnih meja, je mogoče čas tudi za razmislek o ustanovitvi t.i. "civilnega tribunala". Ta inštrument bi moral mimo zakonskih okvirov predvsem upoštevati načelo pravičnosti in morale.
| 14.12.2009 | 13:00
Podpiram!  
KatjaC | 13.12.2009 | 19:17
Če uslužbenci ne premorejo moralne in etične odgovornosti do tega, da so v svojih službah zaradi nas, ostalih, potem je pač sredstvo res kazenska odgovornost. Morda ne nujno denarna, lahko je kaj v stilu javnih del, premestitev, suspenzov itd.

Vsekakor predlog odločno podpiram.
janezk | 13.12.2009 | 18:29
popolnoma podpiram predlog. Če že imajo take službe, naj jih vsaj opravljajo s polno odgovornostjo.
Trojanec | 12.12.2009 | 11:39
 
odličen predlog

Odgovornost javnih uslužbencev

Če ima vlada interes javno upravo narediti bolj učinkovito je nujno, da vzpostavi učinkovit (!!!!) sistem odgovornosti v lastnih vrstah. Da bi to dosegla predlagam, da tako kot pri davkih vzpostavi sistem odškodninske odgovornosti odgovornih delavcev in služb v javni upravi. S tem se bo vzpostavil sistem delitve nalog po konkretnih fizičnih osebah in seveda veliko bolj odgovorno ravnanje le teh. Razlogi za predlog: 1. Neodzivanje (ali samo v delu kjer javnemu uslužbencu ustreza) javnih uslužbencev na vprašanja in predloge nas uporabnikov (strank), 2. Neizvajanje ali delno izvajanje zakonov zaradi malomarnosti nekaterih služb (morda konkretnih uslužbencev). 3. Neodgovorno ravnanje javnih uslužbencev povzroča multiplicirano javno in gospodarsko škodo. Konkretni primer: Zaradi neodgovornega ravnanja javnega sektorja je v nevarnosti izvedba projekta vrednega preko 50 mio€, ki bi bil v več kot 80% financiran s strani EU. Kdo in kako bo odgovarjal, če bo nekaj 100 delavcev iz tega naslova ostajalo na plečih države ( na zavodu za zaposlovanje), če država ne bo iz tega istega naslova pobrala nekaj 100 mio€ davka, če nekaj 10.000 državljanov (uporabnikov) ne bo zaradi tega projekta bolj varno živelo? Po sedanjem sistemu delitve odgovornosti ne bo odgovarjal nihče, saj je v konkretnem primeru država (njeni uslužbenci) zadolžena in odgovorna za izvedbo konkretnega projekta. Kot vemo pa sankcije za kaj takega niso predvidena.
Ključne besede: javna, uslužbenec, uprava, kazen, odgovornost

Odgovornost javnih uslužbencev

Odgovornost javnih uslužbencev Če ima vlada interes javno upravo narediti bolj učinkovito je nujno, da vzpostavi učinkovit (!!!!) sistem odgovornosti v lastnih vrstah.Da bi to dosegla predlagam, da tako kot pri davkih vzpostavi sistem odškodninske odgovornosti odgovornih delavcev in služb v javni upravi. S tem se bi vzpostavil sistem delitve nalog po konkretnih fizičnih osebah in seveda veliko bolj odgovorno ravnanje le teh. A. Razlogi za predlog: 1. Neodzivanje (ali samo v delu kjer javnemu uslužbencu ustreza) javnih uslužbencev na vprašanja in predloge nas uporabnikov (strank zaradi katerih javni uslužbenci sploh obstajajo), 2. Neizvajanje ali delno izvajanje zakonov zaradi malomarnosti nekaterih služb (morda konkretnih uslužbencev). 3. Neodgovorno ravnanje javnih uslužbencev povzroča multiplicirano javno in gospodarsko škodo. Konkretni primer: Zaradi neodgovornega ravnanja javnega sektorja je v nevarnosti izvedba projekta vrednega preko 50 mio€, ki bi bil v več kot 80% financiran s strani EU. Kdo in kako bo odgovarjal, če se nekaj 100 delavcev iz tega naslova ne bo zaposlilo in ostajalo na plečih države ( na zavodu za zaposlovanje), če država ne bo iz tega istega naslova pobrala nekaj 100 mio€ davka, če nekaj 10.000 državljanov (uporabnikov) ne bo zaradi tega projekta bolj varno živelo? Po sedanjem sistemu delitve odgovornosti ne bo odgovarjal nihče, saj je v konkretnem primeru država (njeni uslužbenci) zadolžena in odgovorna za izvedbo konkretnega projekta. Kot vemo pa sankcije za neizvedbo česa takega niso predvidene. B. Kaj bi odgovornosti morale obsegati: 1. Kazen za javnega uslužbenca, ki ne odgovarja na vprašanja v zakonih predvidenih rokih. Kazen mora biti zagrožena tudi pristojnemu oddelku na ministrstvu in celotnemu ministrstvu. 2. kazen za javnega uslužbenca, ki uporabniku (državljanu, ki sprašuje) ne poda obrazložitev ali uporabnika ne usmeri na drugo odgovorno osebo, 3. kazen za javnega uslužbenca (posledično tud oddelek) , ki je odgovoren za izvajanje določenega zakona (projekta), če se le ta ne izvaja. Primer: V zakonu je predvideno neko posvetovalno telo, inšpekcijske službe,…, ki jih mora vzpostaviti država. Kot je znano zaradi neizvajanja tega nihče nič ne trpi, razen seveda državljanov (uporabnikov), ki naj bi jim konkreten zakon lajšal življenje. 4. Kazen za odgovornega javnega uslužbenca, če se v primeru predaje nalog ali projektov »zunanjim izvajalcem« (gospodarske družbe izpostavljene trgu) ne izvaja določil pogodbe in ne sproža ustreznih postopkov izhajajočih iz pogodbe. 5. kazen za pristojnega ministra, če ni opredelil odgovornih oseb za posamezno področje ali konkreten projekt. Ker se ministri menjujejo, bi bilo v tem primeru potrebno vzpostaviti primerno prehodno obdobje oz. ministra pred kaznovanjem opozoriti, da opredli odgovorne osebe, če teh ni. C. Kaj bi se s tem doseglo: 1. Odgovornejše in učinkovitejše delovanje države, 2. preusmerjanje dela (kazni) neučinkovito rabljenih sredstev v druge bolj učinkovite sektorje državne uprave, 3. hitrejše odzivanje države na porajajoče probleme, 4. manj korupcije D. Zakaj bi tak sistem lahko delova?: Odgovorna oseba javnega sektorja z dodelitvijo del preda konkretno nalogo drugi osebi javnega sektorja, s tem se odgovornost prenese. Ko je za realizacijo projekta potrebno najeti zunanjega izvajalca (izpostavljenega delovanju trga) in če nalogo ta »zunanji izvajalec« ne realizira se realizirajo pogodbena določila (uveljavijo garancije, pogodbene kazni,…) in zamenja izvajalca z drugim izvajalcem na trgu. Če odgovorna oseba javnega sektorja ne realizira pogodbenih določil je podvržena kazenski odgovornosti. E. Kazni?: Podobne kaznim, ki jih predvideva davčna zakonodaja. Če nimajo učinka se le te zvišujejo in zaostrujejo do vzpostavitve zadovoljivih učinkov ( kot pri alkoholnem zakonu). F. Organigram: v prilogi
Ključne besede: javna, uslužbenec, uprava, kazen, odgovornost

Odgovornost javnih uslužbencev

Odgovornost javnih uslužbencev. Če ima vlada interes javno upravo narediti bolj učinkovito je nujno, da vzpostavi učinkovit (!!!!) sistem odgovornosti v lastnih vrstah.Da bi to dosegla predlagam, da tako kot pri davkih vzpostavi sistem odškodninske odgovornosti odgovornih delavcev in služb v javni upravi. S tem se bi vzpostavil sistem delitve nalog po konkretnih fizičnih osebah in seveda veliko bolj odgovorno ravnanje le teh. A. Razlogi za predlog: 1. Neodzivanje (ali samo v delu kjer javnemu uslužbencu ustreza) javnih uslužbencev na vprašanja in predloge nas uporabnikov (strank zaradi katerih javni uslužbenci sploh obstajajo), 2. Neizvajanje ali delno izvajanje zakonov zaradi malomarnosti nekaterih služb (morda konkretnih uslužbencev). 3. Neodgovorno ravnanje javnih uslužbencev povzroča multiplicirano javno in gospodarsko škodo. Konkretni primer: Zaradi neodgovornega ravnanja javnega sektorja je v nevarnosti izvedba projekta vrednega preko 50 mio€, ki bi bil v več kot 80% financiran s strani EU. Kdo in kako bo odgovarjal, če se nekaj 100 delavcev iz tega naslova ne bo zaposlilo in ostajalo na plečih države ( na zavodu za zaposlovanje), če država ne bo iz tega istega naslova pobrala nekaj 100 mio€ davka, če nekaj 10.000 državljanov (uporabnikov) ne bo zaradi tega projekta bolj varno živelo? Po sedanjem sistemu delitve odgovornosti ne bo odgovarjal nihče, saj je v konkretnem primeru država (njeni uslužbenci) zadolžena in odgovorna za izvedbo konkretnega projekta. Kot vemo pa sankcije za neizvedbo česa takega niso predvidene.B. Kaj bi odgovornosti morale obsegati:1.Kazen za javnega uslužbenca, ki ne odgovarja na vprašanja v zakonih predvidenih rokih. Kazen mora biti zagrožena tudi pristojnemu oddelku na ministrstvu in celotnemu ministrstvu. 2.kazen za javnega uslužbenca, ki uporabniku (državljanu, ki sprašuje) ne poda obrazložitev ali uporabnika ne usmeri na drugo odgovorno osebo,3.kazen za javnega uslužbenca (posledično tud oddelek) , ki je odgovoren za izvajanje določenega zakona (projekta), če se le ta ne izvaja. Primer: V zakonu je predvideno neko posvetovalno telo, inšpekcijske službe,…, ki jih mora vzpostaviti država. Kot je znano zaradi neizvajanja tega nihče nič ne trpi, razen seveda državljanov (uporabnikov), ki naj bi jim konkreten zakon lajšal življenje. 4.Kazen za odgovornega javnega uslužbenca, če se v primeru predaje nalog ali projektov »zunanjim izvajalcem« (gospodarske družbe izpostavljene trgu) ne izvaja določil pogodbe in ne sproža ustreznih postopkov izhajajočih iz pogodbe.5.kazen za pristojnega ministra, če ni opredelil odgovornih oseb za posamezno področje ali konkreten projekt. Ker se ministri menjujejo, bi bilo v tem primeru potrebno vzpostaviti primerno prehodno obdobje oz. ministra pred kaznovanjem opozoriti, da opredli odgovorne osebe, če teh ni.C. Kaj bi se s tem doseglo:1.Odgovornejše in učinkovitejše delovanje države,2.preusmerjanje dela (kazni) neučinkovito rabljenih sredstev v druge bolj učinkovite sektorje državne uprave,3.hitrejše odzivanje države na porajajoče probleme,4.manj korupcijeD. Zakaj bi tak sistem lahko delova?:Odgovorna oseba javnega sektorja z dodelitvijo del preda konkretno nalogo drugi osebi javnega sektorja, s tem se odgovornost prenese. Ko je za realizacijo projekta potrebno najeti zunanjega izvajalca (izpostavljenega delovanju trga) in če nalogo ta »zunanji izvajalec« ne realizira se realizirajo pogodbena določila (uveljavijo garancije, pogodbene kazni,…) in zamenja izvajalca z drugim izvajalcem na trgu. Če odgovorna oseba javnega sektorja ne realizira pogodbenih določil je podvržena kazenski odgovornosti.E. Kazni?:Podobne kaznim, ki jih predvideva davčna zakonodaja. Če nimajo učinka se le te zvišujejo in zaostrujejo do vzpostavitve zadovoljivih učinkov ( kot pri alkoholnem zakonu).F. Organigram: v prilogi
Ključne besede: javna, uslužbenec, uprava, kazen, odgovornost