Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Ukinitev reklam na RTV Slovenija in www.rtvslo.si ali ukinitev RTV prispevka

8307 OGLEDOV 15 KOMENTARJEV

Predlagam ukinitev reklam (oglasov, EPP, lovilcev pogledov, prisluhov,...) na vseh radio-televizijskih programih (valovih) ter internetnih straneh, ki se nanasajo na RTV Slovenija, na primer www.rtvslo.si, oz televizijski program RTV Slo1, RTV Slo2, RTV Slo3, in morda se kaksen program v nacionalni lasti "RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA javni zavod, Ljubljana".

V ta namen placujemo RTV prispevek, ki je zakonsko obvezen, in iz katerega se RTV Slovenija financira, zatorej ni potrebe, da se RTV Slovenija financira preko reklam, oglasov, EPP,...

Zame kot uporabnika je motece, da dolocenih prenosov na RTVSLO kanalih, programih, medijih, ne morem videti v celoti, ker sem prisiljen gledati ekonomsko propagandni program, kadarkoli se to zgodi. Pogosto sem prisiljen tudi zamenjati program na tuje nacionalke.

Ce bi bil pa prehod na program brez reklam prehud, potem bi recimo vse reklame strnili na dolocen dnevni termin od 02:00h do 03:00h. Oz na www.rtvslo.si bi bila posebna internetna stran, kjer bi si lahko ljudje v miru ogledali ves ekonomsko propagandni material, ce si to zelijo, recimo na www.rtvslo.si/reklame (slednje sicer ze obstaja na naslovu www.rtvslo.si/oglasno-sporocilo/), ne pa da moramo oglasna sporocila gledati na isti strani, kot so clanki, reportaze, itd...

Precej zanimivi podatki so na supervizor.kpk-rs.si/organ/35513/ , kjer se omeni dejstvo:Seznam poslovnih subjektov, ki so poslovala z izbranim organom vseh zadetkov 9.971, skupen znesek plačil 752.413.138,76€). Obdobje: januar 2003 - junij 2012. Te stevilke so res zaskrbljujoce, pa tudi dejstvo da je Banka Koper na prvem mestu po visini nakazil. Sprasujem se, ali ima RTV Slovenija kredit pri Banka Koper d.d., in je zato znesek tako visok? Banka Koper je delnisk druzba, vsi pa vemo kaj to pomeni.

Ce ne bi slo drugace, pa bi skozi referendumsko vprasanje ljudje morali imeti moznost, ali so za ali proti placevanju rednega mesecnega prispevka v korist RTV Slovenija oz hocemo pravico do odlocanja ali bomo placevali RTV prispevek ali pa gledali reklame in oglase.

34 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR A ajdino 7 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


1. 8. 2012

Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport

Radiotelevizija Slovenija je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti. Naloga javne radiotelevizije je izpolnjevanje demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb prebivalcev in prebivalk, državljank in državljanov, Slovencev v zamejstvu in po svetu ter manjšin po Sloveniji.

Pravni status in financiranje zavoda sta urejena z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija (Uradni lst RS št. 96/2005; v nadaljevanju: ZTRVS-1), ki določa, da lahko RTB Slovenija skladno z zakonom opravlja poleg javne službe v omejenem obsegu tudi tržne dejavnosti, med katere spada tudi trženje oglaševalskega časa in trženje programov. Prihodki iz naslova tržnih dejavnosti se lahko porabijo za sofinanciranje javne službe ali za ohranjanje in širitev tržnih dejavnosti, vendar le na področjih, ki jih določa ZRTVS-1. V praksi to pomeni, da RTV Slovenija presežke prihodkov nad odhodki porablja za pokrivanje izgube, ki nastane z izvajanjem javne službe ter za razvoj novih programov in storitev, ki so v javnem interesu.

Na področju oglaševanja (trženja oglaševalskega časa) veljajo za RTV Slovenijo posebne omejitve, katerih namen je omejitev prevelike »komercializacije« programov javne televizije. Strožje omejitve so določene v Zakonu o medijih (Uradni list RS, št. 110/2006-UPB-1, 36/2008-ZPOmK-1, 77/2012-ZSFCJA, 90/2012 Odl. US: U-I-95/09-14, Up-419/09-15, 57/2011-ZAvMS in 47/2012) ter Zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah (Uradni list RS št. 87/2011), in sicer:

  • Radiotelevizija Slovenija ne sme prekinjati televizijskih programskih enot, kot so na primer celovečerni ali televizijski filmi (razen serijskih filmov, nanizank in razvedrilnih oddaj), dnevno informativnih oddaj in oddaj, ki imajo kulturni, umetniški, znanstveni ali izobraževalni značaj, s televizijskim oglaševanjem in televizijsko prodajo, in sicer ne glede na dolžino trajanja posamezne programske enote iz tega člena;
  • Skupni obseg oglaševanja in televizijske prodaje v posameznem televizijskem programu Radiotelevizije Slovenija ne sme preseči deset minut (za komercialne televizije je prag postavljen višje, in sicer na 12 minut) v okviru vsake posamezne ure, v času med 18. in 23. uro ne sme preseči sedmih minut v okviru vsake posamezne ure (ta omejitev ne velja za komercialne televizijske programe);
  • V času med 18. in 23. uro v posameznem televizijskem programu Radiotelevizije Slovenija ni dovoljeno predvajanje TV prodajnih oken;
  • Na tretjem programu Radia Slovenija ne smejo biti predvajanje oglaševalske vsebine.

RTV Slovenija je torej na področju trženja oglaševalskega časa v drugačnem položaju kot komercialni radijski televizijski programi, saj ima na tem področju strožje kvantitativne ter kvalitativne omejitve, med katerimi je najbolj pomembna določba, ki Radioteleviziji Slovenija prekinjanje programskih enot, kot so celovečerni ali televizijski filmi, dnevno informativnih oddaj in oddaj, ki imajo kulturni, umetniški ali izobraževalni znašaj, s televizijskim oglaševanjem in televizijsko prodajo. Na ta način je uporabnikom storitev Radiotelevizije Slovenija zagotovljen višji nivo zaščite, saj spo prav celovečerni filmi, ki se predvajajo na komercialnih televizijah, predmet intenzivnega oglaševanja in prekinjanja z oglasnimi vložki.

Prihodki iz tržne dejavnosti predstavljajo pomemben vir financiranja RTV Slovenija, saj v strukturi letnih prihodkov tvorijo dobro tretjino vseh prihodkov (vsi komercialni viri, ne samo oglaševanje) ter omogočajo izvajanje in razvoj javne službe. Pri tem pa je potrebno poudariti, da lahko RTV Slovenija prihodke iz tržne dejavnosti uporablja zgolj za izvajanje javne službe ter za razvoj novih programov in storitev, ki so v javnem interesu. Izpad komercialnih virov financiranja bi imel za posledico drastično zvišanje prispevka za programe RTV Slovenija ter osiromašenje njenega letnega programsko produkcijskega načrta. Javno radiotelevizijo brez oglaševanje pozna namreč le malo držav v EU (Skandinavija in Združeno Kraljestvo), pri tem pa je potrebno upoštevati dejstvo, da gre v tem primeru za bistveno večje trge ter tudi bistveno višje prispevke, ki omogočajo finančno vzdržen nekomercialni koncept javne radiotelevizije.

Priloge:

Komentarji