Odziv Ministrstva za obrambo
Varnost je vrednota, ki se je zavemo šele, ko je le-ta ogrožena. Četudi v tem trenutku nismo neposredno ogroženi, se lahko zazremo samo za slabih dvajset let v našo zgodovino in se spomnimo nekajdnevnega vojnega spopada na območju Slovenije ter krvave morije, ki je potekala v naši nekdanji skupni domovini. V današnjem povezanem svetu se mednarodna skupnost zaveda, da se lahko oboroženi konflikt na določenem delu sveta zelo hitro razširi v spopad večjih, čezmejnih razsežnosti. Tudi Slovenija ima moralno dolžnost prispevati k mednarodnemu miru in varnosti, k temu pa jo obvezujejo še mednarodne zaveze oziroma članstvo v mednarodnih organizacijah, kot so OZN, Nato in Evropska unija. Pripadniki in pripadnice Slovenske vojske delujejo v mednarodnih operacijah in misijah po svetu, in sicer na Kosovu, v Bosni in Hercegovini, Afganistanu, Libanonu, na Bližnjem vzhodu in v Džibutiju, s čimer skrbijo za izvedbo slovenske zunanje politike, hkrati pa se urijo v okolju večnacionalnega delovanja.
Spomnimo, da pripadniki Slovenske vojske mnogokrat priskočijo na pomoč tudi civilnemu prebivalstvu v domovini, saj sodelujejo s Civilno zaščito Republike Slovenije pri reševanju posledic velikih naravnih nesreč v Sloveniji in tako prispevajo k varnosti v našem domačem okolju.
Na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski se dobro zavedamo gospodarske in finančne krize ter njenih posledic. Zavedamo se, da moramo v teh časih še toliko previdneje ravnati s sredstvi, ki so nam zaupana. Rebalansa v letu 2009 sta sprejeti finančni načrt Ministrstva za obrambo zmanjšala za skoraj 90 milijonov evrov, kar pomeni za 13 % znižanje obrambnega proračuna. To zmanjšanje se najbolj pozna pri operativnih stroških delovanja, investicijah in modernizaciji vojske. V primerjavi z drugimi resorji je naš obrambni resor doživel največje zmanjšanje, moral je tudi zelo omejiti razvoj in raziskovalne dejavnosti, čemur se nekaterim drugim resorjem ni bilo treba odpovedati. Na podlagi tega menimo, da smo na skrajni meji zmanjševanja sredstev za obrambo.
Prioriteta v času omejenih finančnih zmogljivosti pa je varnost naših vojakov in vojakinj, ki pri opravljanju svojih nalog med drugim uporabljajo tudi sredstva, ki so že zastarela. Vlaganje in delo na tem področju je v času krize prednostno.
Kar zadeva število pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske v stalni sestavi, je Vlada Republike Slovenije v juniju določila njegov obseg, in sicer gre za 7.600 pripadnikov in pripadnic, čeprav bi jih moralo biti 8.500, skupaj s pogodbenimi rezervisti pa 14.000. Danes imamo v Slovenski vojski 7.600 stalnih pripadnikov in 1.800 pogodbenih rezervistov. Imamo torej 4.400 vojakov manj od načrtovanega stanja. Menimo, da je to najnižja meja kadrovskega obsega Slovenske vojske, pri kateri lahko naše obrambne sile izvajajo naloge, ki so jim zaupane z Zakonom o obrambi.
Torej, če pogledamo delež, ki so ga slovenske obrambne sile prispevale k varčevanju v času krize, lahko ugotovimo, da je bil obrambni prispevek najvišji v državi. Preseneča spoznanje, da slovenska družba tega ne vidi ali ne želi videti.
Po Ustavi Republike Slovenije vrsto, obseg in organizacijo obrambe nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev (124. člen Ustave Republike Slovenije). Gre za Zakon o obrambi, v katerem piše, da je temeljni namen obrambe odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države. Ta namen se uresničuje tudi z vključevanjem in aktivnim sodelovanjem države v mednarodnih varnostnih povezavah na podlagi mednarodnih pogodb. Obrambo države sestavljata vojaška in civilna obramba; vojaško obrambo izvajajo samostojno ali v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb obrambne sile, ki jih sestavlja Slovenska vojska.
Slovenija je članica zavezništva, v katerem mora, tako kot še drugih 27 članic, sorazmerno prispevati k skupni varnosti in obrambi. Nihče ne mara držav, ki mislijo, da lahko svojo varnost zagotovijo na račun drugih. Pričakuje se sodelovanje pri pravični delitvi bremen glede obrambe. Prav tako za vsako državo, suvereno članico mednarodne skupnosti, velja, da mora prispevati k miru in varnosti. Slovenija in slovenska javnost morata to razumeti, pa če sta še tako podvrženi propagiranju protivojaških in protiobrambnih stališč.
Na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski pozdravljamo predloge civilne javnosti o ureditvah na področju obrambe, saj nam kažejo, da se ljudje še zanimajo za obrambne zadeve, vendar o konkretnem predlogu menimo, da ni utemeljen. Menimo pa, da ima spraševalec zelo prav, ko trdi, da smo si sovražniki najbolj sami s svojimi napačnimi odločitvami. Zmanjševanje obrambne moči države na neodgovoren način do domače in do mednarodne skupnosti zagotovo sodi med takšne napačne odločitve.
RSS
2009-12-22 19:09:52