Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 26/91-I, 91/05, popr. 93/05, 112/05-UPB1, v nadaljevanju ZPDPD) v 3. členu določa, da se državni praznik ali dela prost dan, ki pride na nedeljo, ne prenaša na naslednji delovni dan. V skladu z zakonodajo, ki je urejala področje praznikov in dela prostih dni pred letom 1991 (t.j. Zakon o praznikih Socialistične federativne republike Jugoslavije – Ur. l. SFRJ, št. 6/73 in Zakon o republiških praznikih in dela prostih dnevih v Socialistični Republiki Sloveniji –Ur. l. SRS, št. 33/89), se je v primeru, da je kateri od dvodnevnih praznikov padel na nedeljo, štel za praznik tudi prvi naslednji delovni dan po teh dveh dneh. Prazniki, ki so se praznovali en dan, pa se v primeru, da so padli na nedeljo, tudi po prejšnji ureditvi niso prenašali na naslednji delovni dan.
Na ureditev dela prostih dni in praznikov, ki jih ZPDPD določa kot dela proste dneve (ob tem naj spomnimo, da trije prazniki niso dela prosti), se navezujejo tudi rešitve v delovni zakonodaji, ki dajejo delavcem pravico do odsotnosti z dela na praznični in dela prost dan, s pravico do nadomestila plače oziroma do posebnega vrednotenja dela, v kolikor morajo delavci, zaradi nepretrganega delovnega oziroma proizvodnega procesa ali posebne narave dela, delati na ta dan. Pravico do odsotnosti z dela zaradi praznovanja opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02 in 103/07, v nadaljevanju ZDR) v 168. členu, pravica do nadomestila plače v primerih odsotnosti z dela zaradi z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni je urejena v 137. členu istega zakona, pravica do dodatka za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa za delo na praznike in dela proste dni po zakonu pa je opredeljena v 128. členu ZDR. Višina teh dodatkov se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
Ob upoštevanju navedene pravne ureditve je sicer pričakovati pozitiven odziv in široko podporo, zlasti delavcev, morebitni spremembi ZPDPD v smislu predloga 340, še posebej v obdobjih, ko je takšen predlog aktualen (t.j. v koledarskem letu, v katerem dobršen del praznikov in dela prostih dni pade na soboto in/ali nedeljo. Vendar pa je po naši oceni primerno in potrebno izpostavljeno problematiko obravnavati v nekoliko širšem kontekstu. V tem okviru velja opozoriti na primerjalno pravno ureditev v državah članicah EU, iz katere izhaja, da se v večini držav članic EU prazniki, ki padejo na soboto oz. nedeljo, ne prenašajo na naslednji delovni dan. Nadalje ne gre spregledati dejstva, da ima obravnavani predlog za posledico povečano število dni odsotnosti z dela zaradi praznovanja, kar pomeni dodaten izpad delovnih ur oz. povečanje obveznosti za delodajalce in tako vpliva na zmanjšano konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Predlogi, podobni obravnavanemu, so bili predmet razprave že v fazi priprave veljavnega ZPDPD, prevladalo pa je stališče, da je prenos praznikov in dela prostih dni, ki pridejo na nedeljo, na naslednji delovni dan, v neskladju z namenom praznikov in dela prostih dni, ki je v praznovanju oz. obeleževanju dogodkov, ki se zakonsko določajo kot prazniki in dela prosti dnevi, ne pa v podaljševanju plačane odsotnosti z dela v naslednji delovni teden, v primerih, ko praznik ali dela prost dan sovpada s (praviloma) običajnim dnevom tedenskega počitka. Ob tem še pripominjamo, da je počitku oz. obnovi psihofizičnih in delovnih sposobnosti delavca namenjen institut letnega dopusta, pri čemer se v dneve letnega dopusta ne vštevajo opravičene odsotnosti z dela, med katere spada tudi odsotnost z dela zaradi praznovanja.
Glede na navedeno menimo, da ni utemeljenih argumentov za spreminjanje zakona v smislu izpostavljenega predloga.
RSS
