Predlagam volilni sistem, kjer bi imeli možnost še rezervnega glasu. Primer slabosti sedanjega sistema: Ankete javnega mnenja pokažejo, da stranka A ne bo prišla v parlament. Zato tipični volilci stranke A volijo stranko B, ter stranka A res ne pride v parlament. (Takšen primer se je na zadnjih volitvah res zgodil.) Če pa so volitve z rezervnim glasom, potem bi ti volilci vseeno glasovali za stranko A, za stranko B pa bi obkrožili rezervni glas. Če stranka A ne bi izpolnila praga, potem bi veljal glas za stranko B.
Druga prednost pa je na predsedniških volitvah. Volimo kandidata C, ker pa vemo, da ima tudi nam naklonjen kandidat D veliko možnost, da zmaga, ga volimo, kot rezervni glas. (Torej možnost za drugi krog volitev.) Na takšen način se je možno izogniti drugemu krogu volitev, kar tudi stane.
Res je problem, da bi tako več strank prišlo v parlament, kar pomeni nestabilnost, vendar bi enostavno samo dvignili prag, da bi bilo število strank približno enako, kot sedaj.
Lahko se pojavi ugovor, da bo takšno preštevanje in računanje dosti težje, vendar za ta težji del računanja bi poskrbeli računalniki.
Bistvo tega sistema pa je, da bi dosti bolj pokazal voljo volilcev, kot ostali sistemi.
V politiko mora dotekati tudi sveža sila, in te manjše stranke bi imele vsaj realne možnosti. Sedaj so praktično ignorirani, ker je strah volilcev, da bodo ostali pod volilnim pragom. Sveža sila pomeni tudi bolj direktno mnenje volilcev. (Če ne drugega, vsaj na soočenjih.) Ravno zaradi večje izbire bi tudi prišlo več volilcev na volišča.(Mimogrede, smisel volitev ni samo, da se izvoli najboljšo stranko, ampak tudi, da se volilci izobražujejo ob svojih napačnih odločitvah in drugič volijo bolje.)
Slovenija ima dosti problemov s prepoznavnostjo. S takšnim sistemom bi se prepoznavnost povečala. Lahko se vprašamo, zakaj tega že ni v drugih državah, če je res uspešno? Za takšen sistem morajo biti računalniki in od kar so bolje razviti (kar pa ni veliko let), se pač nikomur to ni zdelo pomembno.
Če želite dodati nov predlog, oddati svoj glas ali objaviti komentar, uporabite svoje uporabniško ime in geslo ter se prijavite v sistem. Če uporabniškega imena še nimate, se registrirajte.
Odgovor na "Uradni odgovor vlade".
Če sem prav razumel: Naši manjšini hočeta poenostaviti sistem volitev, ker je prezapleten za volilce. Vendar, jaz sem predlagal bližje temu poenostavljenemu sistemu volitev.
Zavedati se je tudi treba, da je dosti rezerve tudi v računalniškem sistemu za obdelavo rezultatov teh volitev. Dvomim, da je pri naših manjšinah narejen tako, kot je potrebno.
Moj sistem res ni zelo zapleten za volilce. Sicer pa veliko ljudi ima danes v srednji ali visoki šoli matematiko, ki je dosti bolj zapletena kot takšne volitve. Pa še polno pripomb je, da ta matematika sploh ni potrebna za navadnega človeka. A pri analizi volilnih sistemov pa vidimo, da vseeno je pomembna.
NI sicer pripombe, kako je zapletena matematika za volilno komisijo, a takšne ljudi že lahko najdejo, ki bodo to pravilno prešteli in napisali.
To je bil že moj tretji predlog, a vedno negativni odgovori. Kakšen je torej smisel takšnih predlogov, če ni volje za spremembe!
Predloga ne podpiram! Raje bi videl, da se poveča število poslancev iz 90 na 100 in ukine volilni prag. Če stranka dobi na volitvah 23,42 procenta, pride v parlament 23 poslancev, če pa stranka dobi 23,51 procenta, pa pride v parlament 24 poslancev. Boljše ideje ne more bit. Ker pa bi nas 10 poslancev dražje stalo, zmanjšajo 10 ljudi v javni upravi, pa smo finančno spet na istem!
10 (točneje 12 ljudi) več tu ne vpliva na to, da bi lahko ukinili prag. Enako pri 88 voljenih poslancih, kot pri 100 voljenih poslancih!
Prag pa je uveden zato, da v parlamentu ne bi bilo preveč strank, kar bi lahko povzročalo nestabilnost, kot recimo v Italiji.
Vendar mislim, da je ta strah pretiran. Pa še z manjšim pragom bi same volitve matematično postale bolj enostavne, kar pa je tudi pomembno.
Vendar - tako bi še vedno obstajal naravni prag, recimo 0.5 %.
Strinjam se, da bi moral biti čim bolj neposreden način vpliva državljanov na državo. Vendar neposredne volitve poslancev, to je nekaj novega. Sicer je to že bilo predlagano.
http://www.predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/309
Vendar pri takem predlogu bi bilo potrebno nekoliko več analizirati. Verjetno tudi tega v svetu ni, zato ne vemo točno v kaj bi se podali.
Vendar ta rezervni glas pa v principu ni velika sprememba. Samo točneje izraža željo volilcev.
Super predlog. Predvsem koristeno bi bilo za predsedniške volitve.
Še bolje pa je, da se predsedniške volitve ukine in prav tako predsednika, ker nima kaj velikega vpliva v trenutnem sistemu.
Tvoj predlog ima malenkostno napako. Recimo, da je prag 5%. stranka A doseže 4.99% in stranka B 4.99% pri tem pa je recimo 0,1 procenta glasovalo tako, da voli stranko B, če pa ta ne pride v parlament pa stranko A. Komu sedaj prišteti ta 0,1% glasov. Dosti bolje se mi zdi, če se sploh nebi volilo strank, ampak direktno poslance. Slovenija se razdeli na 44 enot s po dvema poslancema ali 88 enot z enim poslancem in te enote volijo poslance direktno brez strank in vstopnih pragov. Če tako neka stranka na nekem območju dobi poslanca je ta v parlamentu ne glede na to, ali sama stranka na nivoju države dobi 5% ali ne. Tako bi poslanci morali posledično bolj odgovarjati svojim volilcem, saj bi vsak volilec vedel kateri poslanec ga zastopa in zato bi se morali poslanci bolj potruditi, če bi hoteli še en mandat. Tako pa se samo skrivajo za svojo polansko skupino in posledično stranko.
Najprej, v zgornjem primeru bi pač prišla v parlament stranka A. A tvoj primer še vedno ne pomeni, da bi bilo glasovanje z rezervnim glasom manj pošteno, kot brez. Saj sistem pač ni popoln. In rezervni glas bi pokazal manj anomalij, kot brez rezervnega glasu. Lahko kar primerjamo ta tvoj primer in moj primer v predstavitvi.
Ti pa zagovarjaš, mislim, večinski sistem. Glede na moj primer bi rezervni glas tudi tu lahko pokazal svojo prednost, kar se tiče cene volitev.
Kateri sistem pa je boljši - mogoče si kaj prebral primere iz prakse? Jaz se tako nisem poglabljal, dobro pa bi bilo.
LP
Predlagam volilni sistem, kjer bi imeli možnost še rezervnega glasu. Primer slabosti sedanjega sistema: Ankete javnega mnenja pokažejo, da stranka A ne bo prišla v parlament. Zato tipični volilci stranke A volijo stranko B, ter stranka A res ne pride v parlament. (Takšen primer se je na zadnjih volitvah res zgodil.) Če pa so volitve z rezervnim glasom, potem bi ti volilci vseeno glasovali za stranko A, za stranko B pa bi obkrožili rezervni glas.
Druga prednost pa je na predsedniških volitvah. Volimo kandidata C, ker pa vemo, da ima tudi nam naklonjen kandidat D veliko možnost, da zmaga, ga volimo, kot rezervni glas. Na takšen način se je možno izogniti drugemu krogu volitev, kar tudi stane.
Res je problem, da bi tako več strank prišlo v parlament, kar pomeni nestabilnost, vendar bi enostavno samo dvignili prag, da bi bilo število strank približno enako, kot sedaj.
Lahko se pojavi ugovor, da bo takšno preštevanje in računanje dosti težje, vendar za ta težji del računanja bi poskrbeli računalniki.
Bistvo tega sistema pa je, da bi dosti bolj pokazal voljo volilcev, kot ostali sistemi.
V politiko mora dotekati tudi sveža sila, in te manjše stranke bi imele vsaj realne možnosti. Sedaj so praktično ignorirani, ker je strah volilcev, da bodo ostali pod volilnim pragom. Sveža sila pomeni tudi bolj direktno mnenje volilcev. (Če ne drugega, vsaj na soočenjih.) Ravno zaradi večje izbire bi tudi prišlo več volilcev na volišča.(Mimogrede, smisel volitev ni samo, da se izvoli najboljšo stranko, ampak tudi, da se volilci izobražujejo ob svojih napačnih odločitvah in drugič volijo bolje.)
Slovenija ima dosti problemov s prepoznavnostjo. S takšnim sistemom bi se prepoznavnost povečala. Lahko se vprašamo, zakaj tega že ni v drugih državah, če je res uspešno? Za takšen sistem morajo biti računalniki in od kar so bolje razviti (kar pa ni veliko let), se pač nikomur to ni zdelo pomembno.
V mnenje ste nam poslali predlog, v katerem se predlaga uvedbo volilnega sistema, kjer bi imeli volivci možnost oddaje rezervnega glasu. Po tem predlogu bi volivec oddal dva glasova, npr. za stranko A in za stranko B; slednji bi šel glas v primeru, da stranka A, ki je sicer volivčeva prva izbira, ne bi dosegla volilnega praga. Predlagatelju se rešitev zdi vsebinsko in cenovno ustrezna tudi za volitve predsednika republike, saj bi lahko pogojno glasovali za drugega kandidata, ki je tudi po volji volivca, če kandidat, ki predstavlja našo prvo izbiro, ne bi dobil dovolj glasov. S tem bi se po mnenju predlagatelja tudi izognili drugemu krogu volitev in prihranili.
V svetu so poznane različice podobnega sistema glasovanja. Med njimi sta tudi alternativno glasovanje (»alternative vote«) in sistem enega prenosljivega glasu (»single transferable vote«), ki sta najbliže prejetim predlogom. Alternativno glasovanje temelji na načelu absolutne večine (večinski volilni sistem), vendar ne zahteva ponavljanja glasovanja, ker se volivec ne odloča samo za enega kandidata, temveč poleg izbranega kandidata označi še kandidata, ki bi ga izvolil v drugem krogu, če njegov izbrani kandidat ne bi bil izvoljen v prvem krogu in bi se moral odločati med drugimi kandidati. Izvoljen je kandidat, ki je dobil večino vseh glasov, če noben kandidat ne dobi potrebne večine, pa se najprej izloči tisti kandidat, ki je dobil najmanjše število glasov, njegovi glasovi pa so dodeljeni tistim kandidatom, ki so bili na teh glasovnicah označeni na drugem mestu. Postopek se ponavlja, dokler eden od kandidatov ne dobi potrebne večine. Po mnenju prof. dr. Grada, strokovnjaka za ustavno pravo, je prednost tega sistema v tem, da kljub absolutni večini ni potrebno večkratno glasovanje ter da dopušča volivcem široko možnost izbire, ki je tudi navadno pri tem načinu glasovanja manj vezana zgolj na strankarsko pripadnost kandidatov. Je pa slabost tega sistema v zapletenosti in zahtevnosti za volivce, zato se v praksi skoraj ne uporablja; na državni ravni se uporablja samo za volitve v avstralski senat. Še bolj pa je dodelan sistem enega prenosljivega glasu (proporcionalni sistem). Ta sistem se (tako dr. Grad) lahko uporablja v volilnih enotah z več poslanskimi mandati. Volivci glasujejo tako, da označijo prednostni vrstni red kandidatov, pri čemer pa ni potrebno, da rangirajo vse kandidate. Bistvo tega sistema je, da se »neporabljeni« glasovi izvoljenega kandidata dodelijo drugim kandidatom po vrstnem redu dobljenih glasov. Izvoljeni so najprej kandidati, ki dosežejo volilni količnik, to je število prvih glasov, ki je potrebno za izvolitev. Njihovi glasovi, ki presegajo volilni količnik, pa se dodelijo naslednjim kandidatom, vse dokler ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor se jih voli v volilni enoti. V teoriji je ta sistem zelo cenjen, ker zelo natančno izraža voljo volivcev in ne pozna izgubljenih glasov, poleg tega pa tudi zmanjšuje vpliv političnih strank na volitve, ker lahko volivec glasuje za kandidate različnih strank. Vendar pa je precej zapleten, zlasti za volivce, zaradi česar se zelo redko uporablja, zlasti za državne volitve. Najbolj znan primer takih volitev je v Republiki Irski in Severni Irski, uporablja pa se tudi na volitvah na Malti.
V Republiki Sloveniji pa tudi že imamo volilni sistem, ko se hkrati (v enem krogu) opravi tisto, kar bi sicer volivec moral opraviti v dveh krogih: to je »sistem Borda (Borda count)«, po katerem se volita poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti. Zakon o volitvah poslancev v državni zbor (Ur. l . RS, št. 109/06 – UPB1, 54/07 – Odl. Ust. sod., v nadaljnjem besedilu ZVDZ) v drugem odstavku 74. člena določa, da volivec glasuje tako, da pred imeni in priimki kandidatov označi prednostni vrstni red kandidatov s številkami od 1 naprej. Nadalje ZVDZ v drugem odstavku 95. člena določa, da se prednostni vrstni red kandidatov točkuje. Za vsako prvo mesto se dodeli kandidatu toliko točk, kolikor je kandidatov na glasovnici. Za vsako naslednje mesto se dodeli točka manj. Točke, ki jih dobi posamezni kandidat, se seštejejo. Primer: na listi je 5 kandidatov. Kandidata A volivec rangira na prvo mesto (pred imenom in priimkom napiše številko 1), E na drugo mesto (pred imenom in priimkom napiše številko 2) , B na tretje mesto, C na četrto in D na peto mesto. Kandidat A bo dobil 5 točk, E 4 točke, B 3 točke, C 2 točki in D 1 točko. Za poslanca je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največje število točk v volilni enoti. Tudi Borda sistem je v teoriji precej cenjen. Po mnenju dr. Cirila Ribičiča je prednost sistema Borda pri volitvah poslanca italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ta, da ima prednost kandidat, ki ima pomembno podporo v celotnem volilnem telesu, manjše možnosti pa ima kandidat, ki ima izrazito podporo in dobiva glasove predvsem v delu tega telesa. Slabost tega sistema pa je v tem, da v njem ni nujno izvoljen kandidat, ki dobi absolutno večino prvih glasov in v veliki možnosti zlorab. Razvrščanje kandidatov po vrstnem redu zahteva njihovo dobro poznavanje; glasovanje v okviru Borda je zato zahtevnejše od glasovanja v enokrožnem ali dvokrožnem večinskem sistemu. Zato je sistem Borda primernejši za manj številno volilno telo, ko gre za volivce, ki so sposobni in zainteresirani za poglobljeno presojo prednosti in slabosti vseh kandidatov in za volilno telo, v katerem se volivci med seboj poznajo ali vsaj poznajo tiste, ki kandidirajo. Ta sistem so (poleg volitev poslancev narodnih skupnosti v RS) tako doslej uporabili za splošne parlamentarne volitve (Nauru) in za predsedniške volitve (Kiribati).
Kot navedeno, pa so vse vrste zgoraj navedenega glasovanja za volivce precej zapletene. Takšnega mnenja sta tudi madžarska in italijanska narodna skupnost, ki sta Ministrstvu za javno upravo v okviru priprave spremembe in dopolnitve ZVDZ predlagali odpravo tega prezapletenega sistema. Ministrstvo bo tako na predlog obeh narodnih skupnosti z novelo ZVDZ (za katere sprejem pa je potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev Državnega zbora RS) predlagalo nov sistem volitev poslancev narodnostnih manjšin – enokrožni večinski volilni sistem, ki bo volivcem olajšal glasovanje, za državo pa ne bo predstavljal večjih stroškov kot dosedanji sistem.
Glede na navedeno menimo, da ne bi bilo ustrezno sistema, ki se je v praksi izkazal kot preveč zapleten za volitve poslancev narodnosti, uvajati še na širšem volilnem telesu. O zapletenosti takšnih sistemov, kjer je potrebno oddati več glasov, priča tudi relativno majhna uveljavljenost takšnih sistemov v svetu.
Da pa bi se z volitvami čim bolj približali cilju, ki ga zasleduje predlagatelj dotičnega predloga in tudi določbi 80. člena Ustave RS, po kateri naj imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom, smo na Ministrstvu za javno upravo v predlog sprememb in dopolnitev ZVDZ vnesli naslednje spremembe: ukinejo se volilni okraji, glasuje so po osmih volilnih enotah, v vsaki volilni enoti se izvoli po 11 poslancev. Če bi bil predlog sprejet, bi volivec glasoval tako, da bi oddal obvezen absolutni preferenčni (prednostni) glas za izbranega kandidata. Preferenčni glas bi bilo obvezno oddati – ne bi bilo več mogoče glasovati za listo kandidatov in s tem potrditi razporeda na listi, temveč le za konkretnega kandidata. Absolutni preferenčni glas pa pomeni, da bi se upošteval vsak preferenčni glas. Za upoštevnost preferenčnih glasov tako ne bi bilo potrebno doseči določenega števila preferenčnih glasov, kot to velja pri volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament in na lokalnih volitvah. Vsak preferenčni glas bi torej lahko spremenil vrstni red kandidatne liste, ki ga je določil njen predlagatelj (običajno politična stranka). Izvoljen bi bil kandidat, ki bi dobil največje število preferenčnih glasov. Glasovnica bi bila podobna glasovnici za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament: na njej bi bile razporejene liste, vsaka z (največ) 11 kandidati, volivec pa bi lahko izbiral tudi med kandidati znotraj posamezne liste, ne več tako kot doslej, ko je v vsakem volilnem okraju - če se je odločil glasovati za listo - lahko glasoval le za točno določeno osebo z liste, ki jo je v ta okraj določil predlagatelj liste.
Menimo, da bi se na ta način uspešno približali cilju prejetega predloga, saj bi rezultati volitev bolj odražali voljo volivcev kot sedanji sistem, po drugi strani pa ne bi preveč zapletli načina glasovanja in s tem potencialno omejevali ustavne pravice do aktivne in pasivne volilne pravice.
Predlagam volilni sistem, kjer bi imeli možnost še rezervnega glasu. Primer slabosti sedanjega sistema: Ankete javnega mnenja pokažejo, da stranka A ne bo prišla v parlament. Zato tipični volilci stranke A volijo stranko B, ter stranka A res ne pride v parlament. (Takšen primer se je na zadnjih volitvah res zgodil.) Če pa so volitve z rezervnim glasom, potem bi ti volilci vseeno glasovali za stranko A, za stranko B pa bi obkrožili rezervni glas.
Druga prednost pa je na predsedniških volitvah. Volimo kandidata C, ker pa vemo, da ima tudi nam naklonjen kandidat D veliko možnost, da zmaga, ga volimo, kot rezervni glas. Na takšen način se je možno izogniti drugemu krogu volitev, kar tudi stane.
Res je problem, da bi tako več strank prišlo v parlament, kar pomeni nestabilnost, vendar bi enostavno samo dvignili prag, da bi bilo število strank približno enako, kot sedaj.
Lahko se pojavi ugovor, da bo takšno preštevanje in računanje dosti težje, vendar za ta težji del računanja bi poskrbeli računalniki.
Bistvo tega sistema pa je, da bi dosti bolj pokazal voljo volilcev, kot ostali sistemi.
V politiko mora dotekati tudi sveža sila, in te manjše stranke bi imele vsaj realne možnosti. Sedaj so praktično ignorirani, ker je strah volilcev, da bodo ostali pod volilnim pragom. Sveža sila pomeni tudi bolj direktno mnenje volilcev. (Če ne drugega, vsaj na soočenjih.) Ravno zaradi večje izbire bi tudi prišlo več volilcev na volišča.(Mimogrede, smisel volitev ni samo, da se izvoli najboljšo stranko, ampak tudi, da se volilci izobražujejo ob svojih napačnih odločitvah in drugič volijo bolje.)
Slovenija ima dosti problemov s prepoznavnostjo. S takšnim sistemom bi se prepoznavnost povečala. Lahko se vprašamo, zakaj tega že ni v drugih državah, če je res uspešno? Za takšen sistem morajo biti računalniki in od kar so bolje razviti (kar pa ni veliko let), se pač nikomur to ni zdelo pomembno.
Tvoj predlog ima malenkostno napako. Recimo, da je prag 5%. stranka A doseže 4.99% in stranka B 4.99% pri tem pa je recimo 0,1 procenta glasovalo tako, da voli stranko B, če pa ta ne pride v parlament pa stranko A. Komu sedaj prišteti ta 0,1% glasov. Dosti bolje se mi zdi, če se sploh nebi volilo strank, ampak direktno poslance. Slovenija se razdeli na 44 enot s po dvema poslancema ali 88 enot z enim poslancem in te enote volijo poslance direktno brez strank in vstopnih pragov. Če tako neka stranka na nekem območju dobi poslanca je ta v parlamentu ne glede na to, ali sama stranka na nivoju države dobi 5% ali ne. Tako bi poslanci morali posledično bolj odgovarjati svojim volilcem, saj bi vsak volilec vedel kateri poslanec ga zastopa in zato bi se morali poslanci bolj potruditi, če bi hoteli še en mandat. Tako pa se samo skrivajo za svojo polansko skupino in posledično stranko.
Najprej, v zgornjem primeru bi pač prišla v parlament stranka A. A tvoj primer še vedno ne pomeni, da bi bilo glasovanje z rezervnim glasom manj pošteno, kot brez. Saj sistem pač ni popoln. In rezervni glas bi pokazal manj anomalij, kot brez rezervnega glasu. Lahko kar primerjamo ta tvoj primer in moj primer v predstavitvi.
Ti pa zagovarjaš, mislim, večinski sistem. Glede na moj primer bi rezervni glas tudi tu lahko pokazal svojo prednost, kar se tiče cene volitev.
Kateri sistem pa je boljši - mogoče si kaj prebral primere iz prakse? Jaz se tako nisem poglabljal, dobro pa bi bilo.
LP
Super predlog. Predvsem koristeno bi bilo za predsedniške volitve.
Še bolje pa je, da se predsedniške volitve ukine in prav tako predsednika, ker nima kaj velikega vpliva v trenutnem sistemu.
Strinjam se, da bi moral biti čim bolj neposreden način vpliva državljanov na državo. Vendar neposredne volitve poslancev, to je nekaj novega. Sicer je to že bilo predlagano.
http://www.predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/309
Vendar pri takem predlogu bi bilo potrebno nekoliko več analizirati. Verjetno tudi tega v svetu ni, zato ne vemo točno v kaj bi se podali.
Vendar ta rezervni glas pa v principu ni velika sprememba. Samo točneje izraža željo volilcev.
Predloga ne podpiram! Raje bi videl, da se poveča število poslancev iz 90 na 100 in ukine volilni prag. Če stranka dobi na volitvah 23,42 procenta, pride v parlament 23 poslancev, če pa stranka dobi 23,51 procenta, pa pride v parlament 24 poslancev. Boljše ideje ne more bit. Ker pa bi nas 10 poslancev dražje stalo, zmanjšajo 10 ljudi v javni upravi, pa smo finančno spet na istem!
10 (točneje 12 ljudi) več tu ne vpliva na to, da bi lahko ukinili prag. Enako pri 88 voljenih poslancih, kot pri 100 voljenih poslancih!
Prag pa je uveden zato, da v parlamentu ne bi bilo preveč strank, kar bi lahko povzročalo nestabilnost, kot recimo v Italiji.
Vendar mislim, da je ta strah pretiran. Pa še z manjšim pragom bi same volitve matematično postale bolj enostavne, kar pa je tudi pomembno.
Vendar - tako bi še vedno obstajal naravni prag, recimo 0.5 %.
Odgovor na "Uradni odgovor vlade".
Če sem prav razumel: Naši manjšini hočeta poenostaviti sistem volitev, ker je prezapleten za volilce. Vendar, jaz sem predlagal bližje temu poenostavljenemu sistemu volitev.
Zavedati se je tudi treba, da je dosti rezerve tudi v računalniškem sistemu za obdelavo rezultatov teh volitev. Dvomim, da je pri naših manjšinah narejen tako, kot je potrebno.
Moj sistem res ni zelo zapleten za volilce. Sicer pa veliko ljudi ima danes v srednji ali visoki šoli matematiko, ki je dosti bolj zapletena kot takšne volitve. Pa še polno pripomb je, da ta matematika sploh ni potrebna za navadnega človeka. A pri analizi volilnih sistemov pa vidimo, da vseeno je pomembna.
NI sicer pripombe, kako je zapletena matematika za volilno komisijo, a takšne ljudi že lahko najdejo, ki bodo to pravilno prešteli in napisali.
To je bil že moj tretji predlog, a vedno negativni odgovori. Kakšen je torej smisel takšnih predlogov, če ni volje za spremembe!
Predlagam volilni sistem, kjer bi imeli možnost še rezervnega glasu. Primer slabosti sedanjega sistema: Ankete javnega mnenja pokažejo, da stranka A ne bo prišla v parlament. Zato tipični volilci stranke A volijo stranko B, ter stranka A res ne pride v parlament. (Takšen primer se je na zadnjih volitvah res zgodil.) Če pa so volitve z rezervnim glasom, potem bi ti volilci vseeno glasovali za stranko A, za stranko B pa bi obkrožili rezervni glas.
Druga prednost pa je na predsedniških volitvah. Volimo kandidata C, ker pa vemo, da ima tudi nam naklonjen kandidat D veliko možnost, da zmaga, ga volimo, kot rezervni glas. Na takšen način se je možno izogniti drugemu krogu volitev, kar tudi stane.
Res je problem, da bi tako več strank prišlo v parlament, kar pomeni nestabilnost, vendar bi enostavno samo dvignili prag, da bi bilo število strank približno enako, kot sedaj.
Lahko se pojavi ugovor, da bo takšno preštevanje in računanje dosti težje, vendar za ta težji del računanja bi poskrbeli računalniki.
Bistvo tega sistema pa je, da bi dosti bolj pokazal voljo volilcev, kot ostali sistemi.
V politiko mora dotekati tudi sveža sila, in te manjše stranke bi imele vsaj realne možnosti. Sedaj so praktično ignorirani, ker je strah volilcev, da bodo ostali pod volilnim pragom. Sveža sila pomeni tudi bolj direktno mnenje volilcev. (Če ne drugega, vsaj na soočenjih.) Ravno zaradi večje izbire bi tudi prišlo več volilcev na volišča.(Mimogrede, smisel volitev ni samo, da se izvoli najboljšo stranko, ampak tudi, da se volilci izobražujejo ob svojih napačnih odločitvah in drugič volijo bolje.)
Slovenija ima dosti problemov s prepoznavnostjo. S takšnim sistemom bi se prepoznavnost povečala. Lahko se vprašamo, zakaj tega že ni v drugih državah, če je res uspešno? Za takšen sistem morajo biti računalniki in od kar so bolje razviti (kar pa ni veliko let), se pač nikomur to ni zdelo pomembno.
RSS
Če želite dodati nov predlog, oddati svoj glas ali objaviti komentar, 
2009-12-30 00:23:11 
2009-12-30 00:23:11