Prijava z OpenID Ste pozabili svoje geslo?
  
 
Rss RSS
Dobrodošli v spletnem orodju predlagam.vladi.si.
S svojimi idejami pomagajte Vladi RS in prispevajte k oblikovanju boljših rešitev.
  - Kako deluje?
  - Kaj smem in česa ne?
Planinarjenje kot tvegana dejavnost
 
Primož Auersperger
Predlog poslan 23.02.2010
Arhivirano
Zadnja sprememba 23.02.2010 06:24:46


Bookmark and Share
  Predlog   Število glasov   Komentarji (7)  
Na novicah se je pojavilo nekaj neprijetnih presenečenj, ki jih uvaja osnutek sprememb in predlogov Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Najbolj nelogična je uvrstitev planinarjenja med tvegane dejavnosti in posledično močno zmanjšano bolniško nadomestilo in le delna povrnitev stroškov zdravljenja. Planinarjenje je bolj razširjena prostočasna dejavnost, kar je jasno vsakomur, ki za konec tedna obišče npr. Šmarno goro. Poleg tega je zdravju koristna dejavnost, ki v povprečju zmanjšuje zdravstvena tveganja, posebej za srčno-žilne bolezni. Seveda si lahko na Šmarni gori tudi zvijete nogo ali nakopljete kako drugo poškodbo. Vendar pa dvomim, da morajo biti tovrstne poškodbe izvzete iz sistema družbene solidarnosti. Če bo to v prihodnje tako, bi bilo smiselno uvrstiti v takšen primer vse druge s povečanim zdravstvenim tveganjem. Naštevanje posameznih kategorij bi bilo pa že več kot neokusno, podobno kot je neokusno tovrstno vključevanje kategorije planinarjenja v tvegane športe.
Ker javno objavljenega osnutka sprememb Zakona nisem uspel najti, dopuščam možnost, da je bila na televiziji objavljena novica napačna.

Ključne besede planinarjenje, nadomestila
Kategorija: Zdravje


Zadnji komentarji:


Zoki | 05.08.2010 | 13:10
Planinarjenje zagotovo koristi zdravju. Torej, bi kaznovali tiste, ki se prizadevajo za ohranitev zdravja? Neumnost brez primere.
Boyzl | 25.02.2010 | 07:20
tudi jaz podrobnosti predloga ta hip še ne poznam, predvidevam pa (upam), da vzpon na Šmarno goro še ne šteje za planinarjenje, čeprav le-ta nosi visokodoneče ime "gora".
verjetno (upam) bodo postavljene pametne razmejitve, kaj je ekstremno in kaj je še "normalno"; menda ni enako nedeljsko hribolazništvo / planinarjenje / alpinizem in podobno seveda tudi pri ostalih dejavnostih.
 v nasprotnem je tudi sprehod po zimskih ljubljanskih pločnikih (in še kje) lahko kategoriziran kot ekstremni šport.

vsekakor pa se delno strinjam tudi s tistimi, ki pravijo, da je nekje meja, kaj je še "normalna" aktivnost, kaj pa je že izzivanje usode za dvigovanje adrenalina.
pohvale Citrončku za njegovo razmišljanje - je bolj realno, kot pa sam predlog.
katja | 24.02.2010 | 22:56
Planiranje drugačnega načina življenja za državljane, bolj zdravega, to pa ja...
Citronček | 24.02.2010 | 10:03
Ločevanje zavarovancev osnovnega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na varne/nevarne, neadrenalinske/adrenalinske in podobno, je zelo sporno. Če bi ugotavljali, kje se statistično zgodi največ poškodb, bi bili za zavarovalnico najugodnejši lačni in neumiti ljudje. Po tej logiki bi morali plačevati višje zavarovanje vsi, ki se gibljemo v kuhinjah in kopalnicah - ne glede na opremljenost in znanje gibanja v teh  izredno nevarnih prostorih!

Vsekakor bi bilo nujno urediti povračilo stroškov reševanja pri objektivno bolj nevarnih dejavnostih s primernim dodatnim zavarovanjem, vendar to ne sme obremenjevati osnovnega zdravstvenega zavarovanja, saj pravzaprav vsaka športna dejavnost pomeni vpovečano tveganje za poškodbe in zmanjšano tveganje za celotno zdravje. 

Mediji in politiki prav malomarno mešajo planince z adrenalinskimi odvisniki, turne smučarje s freeriderji in priložnostnimi izletniki čez ograje smučišč. Raje ne pomislim, kakšna debata bi se razvila, če bi se olimpijska zlomljena rebra in phneumothorax končali s še eno osmrtnico. Če v debato vključimo še kadilce, alkoholike, državi dobrodošle trošarine na tobak in alkohol, je štala popolna. In v takšni zmedi je veliko lažje sprejeti nov zakon o zmanjšanju osnovnih zdravstvenih pravic!

Še največ bi za splošno zdravje in manjše stroške zdravstva pri tem poglavju naredili, če bi izplačilo zavarovalnin vseh dodatnih zavarovanj pogojevali z zapisnikom policije ali reševalcev, v katerem bi bile rubrike o ustrezni opremljenosti, izobraženosti za konkretno dejavnost in seveda malomarne ali vestnem obnašanju v konkretnem primeru.
Katrin | 23.02.2010 | 22:57
To je razlog, da sem jaz proti deljenju aktivnosti na nevarne in nenevarne. Planinarjenje je lahko zelo nevarno ali pa čistno nedolžno. Ravno tako je z vsako drugo aktivnostjo. Tudi kolesarjenje je lahko dobro za srce in ožilje ali pa smrtno nevarno.

Takega predloga ne morem ne potrditi in ne zavreči.
Primož Auersperger | 24.02.2010 | 05:54
Prišla sta dva povsem razumna komentarja, eden celo z zanimivo trditvijo "Takega predloga ne morem ne potrditi in ne zavreči". Tole bi povzelo, nevtralno gledano, edino logičen zaključek obdelave predloga sprememb Zakona na vladi.

Drugače pa bi se moralo planinarjenje reševati v okviru možnosti, ki jo je nakazala prva komentatorka, to je, da se dosledno izvaja 100% povrnitev stroškov reševanja in zdavljenja za tiste, ki se ponesrečijo zaradi malomarnosti.
KatjaC | 23.02.2010 | 19:01
Ne poznam podrobnosti predloga, v malem delu pa bi se strinjala. Namreč, planinarjenje je super zaradi cele palete koristnih učinkov na zdravje, hkrati pa lahko kar nevarno, saj lahko ljudje precenijo svoje sposobnosti (iz fotelja na Triglav), silijo v hribe kljub slabi vremenski napovedi ali nevarnosti plazov, za povrh pa se še slabo opremijo (v japonkah k izviru Soče). Za take nespametne poteze naj le prevzamejo odgovornost. Sicer pa, potrebno je tudi ločiti, kje se kaj zgodi: je to na Mangrtskem sedlu ali v plezalni steni pod Krnom? Kolikor vem, pa je za nekatere športne podvige moč skleniti nezgodno zavarovanje za čas trajanja, tudi za en dan, torej se morebitna nezgoda lahko krije iz tega naslova.