Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
MDDSZ bo pri pripravi novega štipendijskega zakona uredil posebno poglavje, kjer bo urejena možnost ugodnih posojil za izobraževanje, tako za dijake kot tudi za študente. Posojila za izobraževanje bodo predvidena kot ena izmed možnosti oz. opcij, ki jih bodo imeli na voljo dijaki oz. študenti. MDDSZ-ju se zdi predlog g. Marjana Berložnika dober oz. zanimiv v delu, ki določa da se način vračila posojila oz. odstotek vračila posojila veže na dosežen uspeh oz. doseženo povprečno oceno. Kar zadeva predloga, da naj se za vse študente (redne in izredne) uvede posojilo v višini 300 EUR, pa MDDSZ ocenjuje, da je to neizvedljivo. Študentov je v RS cca. 110.000, kar pomeni, da bi za državo letno to pomenilo slabih 400 mio EUR.
Ob tem naj dodamo, da je MDDSZ naročil pri Inštitutu za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Primerjalno-pravno in sociološko študijo sistemov štipendiranja v RS in posameznih državah članicah EU, iz katere so razvidni zanimivi in dobri sistemi posojil za izobraževanje, kot tudi štipendij. Nekatere države EU vežejo vračilo študentskega posojila na čas trajanja študija, kar se nam zdi tudi zelo zanimiv sistem, glede na to, da po podatkih OECD slovenski študentje v povprečju študirajo 6,8 leta, kar je najdlje od vseh članic EU. Poleg tega nizka učinkovitost izobraževanja na terciarni ravni se kaže tudi v visokem deležu ponovno vpisanih na redni dodiplomski študij. Tudi stopnja dokončanja študija je bila v Sloveniji s 65 odstotki nižja od povprečja OECD (69 odstotkov). Obstajajo pa tudi sistemi, ki vežejo vračilo študentskega posojila na doseženo stopnjo dohodnine. Dokler namreč diplomant s svojimi dohodki ne doseže določene stopnje, se vračanje posojila ne aktivira.
Skratka, MDDSZ je v svojih izhodiščih za pripravo štipendijskega zakona predvidelo ureditev ugodnih posojil za izobraževanje, kljub temu da Študentska organizacija Slovenije ni naklonjena posojilom z razlogom, da to pomeni prvi korak k onemogočanju dostopnosti do visokošolskega izobraževanja oz. da bodo do visoke izobrazbe deležni le kandidati iz premožnejših družin.
MDDSZ-ju meni, da posojila za študij ne predstavljajo oviro k dostopnosti do študija, temveč ravno nasprotno in enako kot g. Marjan Berložnik meni, da se s posojili dosega cilje, kot so: vzpostavljanje enakih možnosti za študij, resnost in objektivnost presoje pri izbiri študijskega programa, doslednost in zavzetost pri študiju, večji odstotek diplomantov v odnosu na vpis, hitrejše vključevanje diplomantov v zaposlitev.