Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Upoštevanje dejanskih dohodkov s.p. pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev

3800 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se samostojnemu podjetniku, katerega dohodek je nižji od minimalne plače, upošteva dohodek, ki bi ga lahko zaslužil = razlika do 75% MP za SP, KD. CSD upošteva fiktivni dohodek, čeprav ga podjetnik ni zaslužil in z njim NE razpolaga. Organ, kot je CSD, je dolžan v postopku ugotoviti dejansko stanje s stopnjo gotovosti, saj je samo na podlagi gotovosti možno izdati zakonito in pravilno odločbo. Zaradi neupoštevanja materialne resnice so take odločbe nezakonite in neveljavne. Skladno z zakonom so Odločba o odmeri dohodnine ter podatki iz Davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti dokazila o dohodku. Organ, kot je CSD, je tako ves čas postopka dolžan ugotoviti resnična dejstva in okoliščine, ki stranki omogočajo pridobitev pravice. Ker organ pri svojem odločanju ne upošteva načela materialne resnice, prinese neugodne posledice za stranko. Napačno ali nepopolno ugotovljena dejstva prinesejo ne le odstopanje od upoštevanja načela materialne resnice, ki je temeljno načelo splošnega upravnega postopka, temveč tudi izdajo nezakonite odločbe, kar v praksi lahko pomeni tudi poseg v ustavno zagotovljene temeljne človekove pravice in svoboščine. V kolikor stranka ne razpolaga s fiktivnim dohodkom, je absurdno upoštevati na podlagi načela materialne resnice dohodek, ki ne obstaja. Prvi del 14.člen-a ZUPJS je tako nezakonit in neprimeren upravni akt in v nasprotju z načelom materialne resnice. Temeljna načela upravnega postopka zahtevajo od uradne osebe, pooblaščene za izvajanje postopka in za odločanje, da se pri svojem delu vseh devetih načel upravnega postopka drži kot principov. Prav tako je uradna oseba dolžna upoštevati načelo kontradiktornosti med 14.členom ZUPJS ter načelom materialne resnice in načelom zakonitosti, ki sta podlagi verodostojnosti upravnega postopka. Predlagam, da se 14. Člen ZUPJS ustrezno spremeni in upošteva dejanske dohodke podjetnika pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Utemeljitve, da imamo tak zakon zato, ker nekateri podjetniki prirejajo svoje bilance, ne zdržijo, saj imamo uzakonjene druge postopke za preverjanje in sankcioniranje morebitnih kršitev goljufivih podjetnikov. Glede na 51. člen ZUPJS CSD podatke pridobivajo iz obstoječih zbirk podatkov 26 upravljavcev, in sicer od različnih ministrstev, javnih zavodov (ZPIZ, ZZZS, ZRSZ..), DURS, GURS, sodišč itd. za ugotavljanje finančnega stanja družine. Na takšni osnovi se dobijo dejanski podatki in ni možnosti prikrivanja. Razmere na trgu so težke in nekateri podjetniki žal zaslužijo manj kot znaša minimalna plača in jih zato ne gre obsojati. Še vedno je bolje, da zaslužijo vsaj nekaj in si sami plačujejo prispevke za socialno varnost ter tako niso breme države, kot bi bili, če bi jutri zaprli podjetje in se prijavili na Zavodu za zaposlovanje.

20 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M misa 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Priloge:



Odgovor


11. 12. 2014

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v pravem odstavku 14. člena določa, če je oseba dejavnost šele začela opravljati ali če je njen mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, se kot njen mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75% bruto minimalne plače.

Iz splošnih določb Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je razvidno, da je osnovni namen in cilj tega zakona, da se uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki so odvisne od materialnega položaja določijo meje dohodkov, ki se upoštevajo na enoten način. Prejemnik pravic iz javnih sredstev tudi ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela. Zaradi zasledovanja navedenega, je zakonodajalec z določbami Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki urejajo način ugotavljanja materialnega položaja določil, da se način ugotavljanja lastnega dohodka osebe, ki opravlja dejavnost, razlikuje od načina ugotavljanja lastnega dohodka drugih delovno aktivnih oseb (npr. osebe zaposlene na podlagi pogodbe o zaposlitvi). Osebe, ki opravljajo dejavnost, si namreč dohodke obračunavajo na drug način, kot druge delovno aktivne osebe, ki jim mora biti v skladu z delovnopravno zakonodajo mesečno zagotovljena vsaj neto minimalna plača. Ker si osebe, ki opravljajo dejavnost, kot že omenjeno, dohodke obračunavajo na drug način, je zakonodajalec v prvem odstavku 14. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določil, če je oseba dejavnost šele začela opravljati ali če je njen mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, se kot njen mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75% bruto minimalne plače. Zakonodajalec je s tem želel določiti, da mora biti osebam, ki opravljajo dejavnost, mesečno zagotovljena vsaj bruto minimalna plača, drugače se kot njihov dohodek upošteva dohodek v višini 75 odstotkov bruto minimalne plače, kar je približek znesku neto minimalne plače, ki mora biti zagotovljena zaposleni osebi.

Načelo enakosti pred zakonom pomeni, da mora zakon dodeljevati enake pravice oziroma obveznosti tistim, ki so v enakem položaju glede na namen konkretnega zakona oziroma, da je treba enako obravnavati tisto, kar je enako oziroma tisto, kar je enako v bistvenem. Ker si torej osebe, ki opravljajo dejavnost, dohodke obračunavajo na drug način, kot druge delovno aktivne osebe, ki jim mora biti v skladu z delovnopravno zakonodajo mesečno zagotovljena vsaj neto minimalna plača, je zakonodajalec pri ugotavljanju njihovega lastnega dohodka oziroma dohodka iz dejavnosti s prvim odstavkom 14. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev njihov položaj uredil na način, da ga je obravnaval enako kot položaj drugih delovno aktivnih oseb. Brez omenjene določbe, bi imel posameznik, ki mu dohodek iz dejavnosti ne zagotavlja neto minimalne plače, v skladu s splošnimi določbami Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev dolžnost, da dejavnost zapre in si poskuša pridobiti sredstva za preživetje na drug način.

Zaradi vsega zgoraj navedenega MDDSZ meni, da je ureditev, kot jo določa prvi odstavek 14. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ustrezna.

Z drugimi besedami povedano, če si torej sredstev za preživetje s svojim delom ne more zagotoviti vsaj v višini minimalne plače, se mora, tako kot vsi ostali, pri pristojnem organu za zaposlovanje prijaviti v evidenco brezposelnih oseb.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 14. 12. 2013 | 12:11:20

Upoštevanje dejanskih dohodkov s.p. pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev

Komentarji