Odziv Ministrstva za finance
Drobnoprodajne cene cigaret se, ob upoštevanju predpisanih davčnih obremenitev, oblikujejo prosto. Določa jih zavezanec za plačilo trošarine, t. j. proizvajalec oziroma uvoznik oziroma pooblaščeni ali nepooblaščeni prejemnik. V kolikšni meri proizvajalci in trgovci s tobačnimi izdelki prenesejo spremenjen znesek trošarine v končno ceno cigaret, je odvisno od njihove cenovne politike. Zadnje spremembe cen cigaret so bile 1. aprila letos, kot odziv na zvišanje trošarine. Z novelo Zakona o trošarinah so se trošarine za cigarete zvišale z 69 evrov na 74 evrov za tisoč kosov, in ciklično se bodo zviševale do leta 2014, do zneska najmanj 90 evrov za tisoč kosov. Glede na dosedanje izkušnje, tako naše, kot drugih držav članic EU, ugotavljamo, da je postopno zviševanje trošarin in s tem drobnoprodajnih cen primernejše kot enkraten visok dvig trošarine. Enkraten visok dvig bi lahko učinkoval nasprotno od želenega – spodbujal bi nakup v drugih državah, kjer so tobačni izdelki cenejši, ali pa bi celo prispeval k razmahu črnega trga.
Glede trošarin za alkoholne pijače je z novelo Zakona o trošarinah, ki je začela veljati 1. aprila 2010, dana možnost vladi za ukrepanje, da bi skladno z ekonomsko politiko lahko zvišala zneske trošarine.
Pri vodenju davčne politike na področju pogonskih goriv Vlada Republike Slovenije upošteva gospodarske razmere, potrebe proračuna in okoljsko politiko. Republika Slovenija je leta 2002 ratificirala Kjotski protokol in s tem prevzela obveznost, da emisije toplogrednih plinov v obdobju od leta 2008 do leta 2012 v povprečju zmanjša za 8 % glede na izhodiščne emisije leta 1986. Iz poročila o napredku izvajana tega protokola je razvidno, da je bila visoka rast izpustov v preteklih letih posledica rasti obsega prometa in nižjih cen goriva v primerjavi s sosednjimi državami. Visoka rast izpustov, ki presega kjotski cilj, pa pomeni tudi veliko finančno breme za državo (obveznost nakupa emisijskih pravic na mednarodnem trgu), zato je vlada konec leta 2008 spremenila trošarinsko politiko in dosegla, da je bilo v letu 2009 preseganje kjotskega cilja precej manjše. Sprememba te politike bi bila v nasprotju s prizadevanji za okolju prijazno Evropo in s tem povezanega stroška (emisijski kuponi) zaradi količinske porabe fosilnih goriv na nacionalni ravni.