Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

3je gospodarski prelogi

5703 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

Spoštovani,

ker vidim, da nekateri predlagajo podbne zadeve brez konretnih rešitev, naj vam ponudim nekaj konkretnega.

1. DDV

Zakon o DDV spremeniti tako, da je za podjetja s proizvodnjo ali uslugami DDV potrebno plačati po prispetju plačila na bančni račun podjetja in ne takoj v mesecu izdaje računa.

razlaga

Večina srednjih in malih podjetij s proizvodnjo in uslugami komaj še (ali pa ne več) drži nos nad vodo zaradi tega, ker je DDV treba plačevati v mesecu ob izdaji računa in ne po prispetju plačila na račun proizvajalca ali izvajalca. To je celo voda na mlin neplačilne discipline (o tem v točki 2), ki kot rak rana razjeda naše gospodarstvo in uničuje eno podjetje za drugim, po drugi strani pa odvrača tuje investitorje. Mirno lahko trdim, da je tak sistem pokopal večino malih podjetij. Sicer se lahko greste še naprej trenutno davčno politiko in si izmišljujete davek na že plačan davek - vendar iz srca vas opozarjam: kmalu ne bo več kje vzeti denarja in potem bo seveda vsa davčna zakonodaja pihanje v veter.

2. Zaščita upnikov

Po vzoru Avstrije ustanovite čim prej v okviru državnih uradov Zvezo za zaščito upnikov ( KSV ) v katero se lahko včlani vak podjetnik in si s članstvom zagotavlja brezplačno pravno pomoč najboljših pravnikov pri težavah s plačili računov.

razlaga

V Avstriji je ta zveza strah in trepet dolžnikov, saj so njeni opomini izredno dragi - zaradi najboljših pravnikov so cene dobesedno nore. In to mora plačati dolžnik. Ko zveza prevzame izterjavo za svojega člana/upnika, se že pri prvem opominu lahko manjši dolg podvoji ali celo potroji. Tako je pri sosedih plačilna disciplina na zelo visokem nivoju. Poleg tega je seveda tudi z zakonom (kot predlaga souporabnik tega portala) določen skrajni plačilni rok in v pogodbah lahko upnik kakršenkoli drug plačilni rok izpodbija kot nezakonit (če hoče seveda). Tako postane pogodbeni člen, ki določa druge plačilne roke kot je rok predpisan z zakonom, protizakonit - ničen.

To zvezo uporabljajo pri sosedih prav vsi: od državnih ustanov, telekoma do najmanjših samostojnih podjetnikov.

3. zaščita zaposlenih

Po vzoru Avstrije takoj ustanovite Zbornico za zaščito delojemalcev ( Arbeiterkammer ) v okviru državnih uradov.

razlaga

Ta zbornica ima nalogo ščititi delavce in zaposlene pred zlorabo delodajalcev in v primeru (recimo) neplačevanja prispevkov lahko takoj po preverjanju njeni pravniki vložijo zahtevo za blokado bančnih računov podjetja "Lumpacius" ali celo vložijo predlog za stečajni postopek na sodišče.

Seveda vse to uredi skrbna država brezplačno za delavce. Na ta način bo za vse zaposlene odlično poskrbljeno. Brez gladovnih stavk.

Za konec pa naj vladi še jaz postavim vprašanje. To kar sem napisal vam je seveda VSE znano in bi lahko bilo že davno urejeno. VSE !! In Sloveniji ne bi bilo treba že nekaj let zaporedoma zavzemati neslavnega prvega mesta med poslovno najmanj zaželjenimi destinacijami planeta. Zakaj vsaka SLO vlada izumlja zakonodajno toplo vodo, zakonodajo polno lukenj, katere zlorabljajo delodajalci, davčna uprava itd. in si ne vzame časa za študij zakonodaje (vsaj gospodarske) drugih uspešnih EU-držav, ki imajo že stoletne izkušnje z vodenjem gospodarstev v demokraciji (recimo CH, A, D, F). Saj vem, da mi ne bo nihče odgovoril na zastavljeno vprašanje.

Le zakaj ne?

12 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S ssss 16 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


4. 6. 2010

Odziv Ministrstva za finance

Po splošni ureditvi sistema DDV se DDV obračunava na podlagi fakturirane realizacije, torej ob izdaji računa, hkrati pa ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV že ob prejemu računa za njemu opravljeno dobavo blaga in storitev, še preden je nabavljeno blago ali storitev plačal svojemu dobavitelju. Z odstopanjem od splošnih pravil pa ima davčni zavezanec že po veljavni DDV zakonodaji možnost obračunavati DDV na dan, ko prejme plačilo od svojih kupcev, in sicer na podlagi uporabe posebne ureditve obračunavanja DDV po plačani realizaciji, s katero se plačilo DDV davčnemu zavezancu odloži do trenutka poplačila njegovih terjatev, hkrati pa se mu odloži tudi pravica do odbitka DDV do trenutka, ko poravna obveznosti do svojih dobaviteljev. V Sloveniji je bila ureditev obračunavanja DDV po plačani realizaciji uvedena s 1. januarjem 2006, z zadnjo novelo zakona o davku na dodano vrednost, ki se uporablja od 1. januarja 2010, pa je bil povišan prag za uporabo posebne ureditve obračunavanja DDV po plačani realizaciji iz 208.000 evrov na 400.000 evrov, kar pomeni, da navedeno ureditev lahko uporabijo vsi davčni zavezanci, ki v zadnjih 12 mesecih niso presegli 400.000 evrov obdavčenega prometa, brez DDV, in ni verjetno, da bo ta znesek presežen v prihodnjih 12 mesecih. Davčni zavezanci po tej ureditvi obračunavajo DDV na dan, ko prejmejo plačilo od svojih kupcev, pravico do odbitka DDV pa pridobijo na dan, ko izvršijo plačilo svojim dobaviteljem. Iz posebne ureditve po plačani realizaciji so izključene določene transakcije (uvoz in izvoz blaga, pridobitve blaga znotraj Skupnosti in dobave blaga znotraj Skupnosti; transakcije po pogodbah o finančnem najemu (leasing), pri katerem je opravljen prenos lastninske pravice s plačilom zadnjega obroka....). Od teh transakcij davčni zavezanec DDV obračunava po splošni ureditvi. Davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje za začetek uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji, lahko začne uporabljati to ureditev prvi dan svojega naslednjega davčnega obdobja, ki sledi mesecu priglasitve. Po podatkih Davčne uprave RS lahko navedeno ureditev uporablja 82,70% davčnih zavezancev, registriranih za DDV, če se odločijo za takšno ureditev obračunavanja DDV. Povišanje praga za uporabo posebne ureditve obračunavanja DDV po plačani realizaciji je bilo sprejeto v zvezi z realizacijo ukrepov za blažitev gospodarske krize, katerih cilj je pomagati malim podjetjem na način, da se znižajo davčna bremena in izboljša likvidnost podjetij. S sprejetjem navedenega ukrepa naj bi se dodatno pripomoglo k zmanjševanju negativnih učinkov na podjetja ob rastoči finančni nedisciplini v času gospodarske krize.

Odziv Ministrstva za pravosodje

Področje brezplačne pravne pomoči je v Republiki Sloveniji urejeno z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04-UPB1, 23/08; ZBPP). Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Pogoji za dodelitev in postopek dodelitve so v ZBPP in podzakonskih aktih, izdanih na njegovi podlagi, natančno predpisani, veljajo pa enotno za vse upravičence, ki so navedeni v 10. členu ZBPP. To so državljani Republike Slovenije, tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno bivanje v Republiki Sloveniji, osebe brez državljanstva, ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji, drugi tujci pod pogojem vzajemnosti ali pod pogoji in v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo ter nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisani v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo. Poleg tega je določeno, da so upravičenci do brezplačne pravne pomoči tudi druge osebe, za katere (poseben) zakon določa, da so upravičenci do brezplačne pravne pomoči. Finančni položaj vsakega prosilca za brezplačno pravno pomoč se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke, dohodke in prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Brezplačno pravno pomoč na področju Republike Slovenije smejo izvajati le osebe, določene z ZBPP (5. člen ZBPP). Pravno pomoč po tem zakonu izvajajo odvetniki, ki so po zakonu, ki ureja odvetništvo, vpisani v imenik odvetnikov, in odvetniške družbe, ustanovljene po zakonu, ki ureja odvetništvo ter notarji v zadevah, ki jih opravljajo po zakonu, ki ureja notariat. Prvi pravni nasvet pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet tega pa lahko nudijo tudi osebe, ki brez namena pridobivanja dobička opravljajo dejavnost brezplačne pravne pomoči s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje (29. člen ZBPP). Državljan v predmetni pobudi, ki nam je bila poslana v preučitev, predlaga, naj se po vzoru avstrijske ureditve tudi v Republiki Sloveniji pri državnih organih uvede nekakšna Zveza za zaščito upnikov, v katero se lahko včlani vsak podjetnik in si s članstvom zagotavlja brezplačno pravno pomoč pri težavah s plačili računov. Kot je razvidno iz zgornjih pojasnil, je sistem brezplačne pravne pomoči v naši državi zasnovan drugače. Plačila odvetnikom za opravljeno delo v okviru brezplačne pravne pomoči se plačujejo iz proračuna, zaenkrat pa ne poznamo "državnih" odvetnikov, ki bi v okviru državnih organov nudili brezplačno pravno pomoč. Zaključno še navajamo, da spremembe in dopolnitve Zakona o brezplačni pravni pomoči v Normativnem programu dela Vlade za leto 2010 niso predvidene.

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Delavske zbornice v Republiki Avstriji delujejo od leta 1920, ko je bilo njihovo delovanje urejeno z zakonom. Razen med vojno, ko jih je takratni nacistični režim odpravil, delujejo te zbornice v Republiki Avstriji neprekinjeno, in po drugi svetovni vojni so z zakonom obnovili delovanje delavskih zbornic, ki delujejo kot javnopravne korporacije in so organizirane kot samoupravne ustanove. Članstvo v teh zbornicah je obvezno in vsakemu članu se tudi odteguje 0,5 % članarine od bruto osebnega dohodka. Glavne pristojnosti teh zbornic, ki so organizirane po zveznih deželah, vse skupaj pa povezuje krovna organizacija – zveza zbornic, je zastopanje ter pospeševanje delavskih poklicnih, gospodarskih, socialnih, političnih in kulturnih interesov. Zakon med drugim zagotavlja delavskim zbornicam, da presojajo zakonske predloge, dajejo mnenja in predloge k osnutkom zakonov, uredb, smernic in uredb EU, da sodelujejo pri vseh ukrepih in ustanovah, ki so povezani z delovnimi razmerji ali ki prispevajo k dvigu gospodarskega in socialnega položaja delavcev in njihovih družin in ustanavljajo ustanove, ki služijo temu namenu in tako dalje. Vsekakor so delavske zbornice v Republiki Avstriji rezultat skoraj pol stoletnega prizadevanja avstrijskih sindikalnih in političnih organizacij za ustanovitev posebnih delavskih zbornic, ki naj bi imele pristojnosti pri reševanju nekaterih delavskih vprašanj in vpliv na oblikovanje socialne zakonodaje in so tako postale del avstrijske politične tradicije. Poleg tega velja poudariti, da je tudi združevanje delodajalcev v zbornice v Republiki Avstriji obvezno. V obeh primerih gre za specifično ureditev, ki je značilna le za Republiko Avstrijo. Iz primera Avstrije je razvidno, da so se za ustanovitev delavskih zbornic v prvi vrsti zavzemali sindikati. V kolikor bi obstajal interes, da se tudi v Republiki Sloveniji ustanovijo tovrstne zbornice, menimo, da bi morali predlog podati sami sindikati, saj bi se z ustanovitvijo delavskih zbornic poseglo tudi v njihovo delovanje.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 19. 3. 2010 | 10:41:10

3je gospodarski prelogi

Spoštovani,

ker vidim, da nekateri predlagajo podbne zadeve brez konretnih rešitev, naj vam ponudim nekaj konkretnega.

1. DDV

Zakon o DDV spremeniti tako, da je za podjetja s proizvodnjo ali uslugami, DDV potrebno plačati po prispetju plačila na bančni račun podjetja in ne takoj v mesecu izdaje računa.

razlaga

Večina srednjih in malih podjetij s proizvodnjo in uslugami komaj še (ali pa ne več) drži nos nad vodo zaradi tega, ker je DDV treba plačevati ob izdaji računa in ne po prispetju plačila na račun proizvajalca ali izvajalca. To je celo voda na mlin neplačilne discipline (o tem v točki2), ki kot rak rana razjeda naše gospodarstvo in uničuje eno podjetje za drugim, po drugi strani pa odvrača tuje investitorje. Mirno lahko trdim, da je tak sistem pokopal večino malih podjetij. Sicer se lahko greste še naprej tako davčno politiko in si izmišljujete davek na že plačan davek - vendar iz srca vas opozarjam: kmalu ne bo več kje vzeti denarja in potem bo seveda vsa davčna zakonodaja pihanje v veter.

2. Zaščita upnikov

Po vzoru Avstrije ustanovite čim prej v okviru državnih uradov Zvezo za zaščito upnikov ( KSV ) v katero se lahko včlani vak podjetnik in si s članarino zagotavlja pravno pomoč najboljših pravnikov pri težavah s plačili računov.

razlaga

V Avstriji je ta zveza strah in trepet dolžnikov, saj so njeni opomini izredno dragi - zaradi najboljših pravnikov so dobesedno nore. In to mora plačati dolžnik. Ko zveza prevzame izterjavo za svojega člana/upnika se že pri prvem opominu lahko manjši dolg podvoji ali celo potroji. Tako je pri sosedih plačilna disciplina na zelo visokem nivoju. Poleg tega je seveda tudi z zakonom (kot predlaga souporabnik tega portala) določen skrajni plačilni rok in v pogodbah lahko upnik kakršenkoli drug plačilni rok izpodbija kot nezakonit (če hoče seveda). Tako postane pogodbeni člen, ki določa druge plačilne roke, kot protizakonit - ničen. To zvezo uporabljajo pri sosedih prav vsi od državnih ustanov, telekoma do najmanjših samostojnih podjetnikov.

3. zaščita zaposlenih

Po vzoru Avstrije takoj ustanovite Zbornico za zaščito delojemalcev ( Arbeiterkammer ) v okviru državnih uradov.

razlaga

Ta zbornica ima nalogo ščititi delavce in zaposlene pred zlorabo delodajalcev in v primeru (recimo) neplačevanja prispevkov lahko takoj po preverjanju njeni pravniki vložijo zahtevo za blokado bančnih računov podjetja "Lumpacius" ali celo vložijo predlog za stečajni postopek na sodišče. Seveda vse to uredi skrbna država brezplačno za delavce. Na ta način bo za vse zaposlene odlično poskrbljeno. Brez gladovnih stavk.

Za konec pa naj vladi še jaz postavim vprašanje. To kar sem napisal vam je seveda VSE znano in bi lahko bilo že davno urejeno. VSE !! In Sloveniji ne bi bilo treba že nekaj let zaporedoma zavzemati neslavnega prvega mesta med poslovno najmanj zaželjenimi destinacijami planeta. Zakaj vsaka SLO vlada izumlja zakonodajno toplo vodo, zakonodajo polno lukenj, katere zlorabljajo delodajalci, davčna uprava itd. in si ne vzame časa za študij zakonodaje (vsaj gospodarske) drugih uspešnih EU-držav, ki imajo že stoletne izkušnje z vodenjem gospodarstev v demokraciji (recimo CH, A, D, F). Saj vem, da mi ne bo nihče odgovoril na zastavljeno vprašanje.

Le zakaj ne?

Verzija predloga z dne, 19. 3. 2010 | 17:55:13

3je gospodarski prelogi

Spoštovani,

ker vidim, da nekateri predlagajo podbne zadeve brez konretnih rešitev, naj vam ponudim nekaj konkretnega.

1. DDV

Zakon o DDV spremeniti tako, da je za podjetja s proizvodnjo ali uslugami, DDV potrebno plačati po prispetju plačila na bančni račun podjetja in ne takoj v mesecu izdaje računa.

razlaga

Večina srednjih in malih podjetij s proizvodnjo in uslugami komaj še (ali pa ne več) drži nos nad vodo zaradi tega, ker je DDV treba plačevati ob izdaji računa in ne po prispetju plačila na račun proizvajalca ali izvajalca. To je celo voda na mlin neplačilne discipline (o tem v točki2), ki kot rak rana razjeda naše gospodarstvo in uničuje eno podjetje za drugim, po drugi strani pa odvrača tuje investitorje. Mirno lahko trdim, da je tak sistem pokopal večino malih podjetij. Sicer se lahko greste še naprej tako davčno politiko in si izmišljujete davek na že plačan davek - vendar iz srca vas opozarjam: kmalu ne bo več kje vzeti denarja in potem bo seveda vsa davčna zakonodaja pihanje v veter.

2. Zaščita upnikov

Po vzoru Avstrije ustanovite čim prej v okviru državnih uradov Zvezo za zaščito upnikov ( KSV ) v katero se lahko včlani vak podjetnik in si s članarino zagotavlja pravno pomoč najboljših pravnikov pri težavah s plačili računov.

razlaga

V Avstriji je ta zveza strah in trepet dolžnikov, saj so njeni opomini izredno dragi - zaradi najboljših pravnikov so cene dobesedno nore. In to mora plačati dolžnik. Ko zveza prevzame izterjavo za svojega člana/upnika se že pri prvem opominu lahko manjši dolg podvoji ali celo potroji. Tako je pri sosedih plačilna disciplina na zelo visokem nivoju. Poleg tega je seveda tudi z zakonom (kot predlaga souporabnik tega portala) določen skrajni plačilni rok in v pogodbah lahko upnik kakršenkoli drug plačilni rok izpodbija kot nezakonit (če hoče seveda). Tako postane pogodbeni člen, ki določa druge plačilne roke, kot protizakonit - ničen. To zvezo uporabljajo pri sosedih prav vsi od državnih ustanov, telekoma do najmanjših samostojnih podjetnikov.

3. zaščita zaposlenih

Po vzoru Avstrije takoj ustanovite Zbornico za zaščito delojemalcev ( Arbeiterkammer ) v okviru državnih uradov.

razlaga

Ta zbornica ima nalogo ščititi delavce in zaposlene pred zlorabo delodajalcev in v primeru (recimo) neplačevanja prispevkov lahko takoj po preverjanju njeni pravniki vložijo zahtevo za blokado bančnih računov podjetja "Lumpacius" ali celo vložijo predlog za stečajni postopek na sodišče. Seveda vse to uredi skrbna država brezplačno za delavce. Na ta način bo za vse zaposlene odlično poskrbljeno. Brez gladovnih stavk.

Za konec pa naj vladi še jaz postavim vprašanje. To kar sem napisal vam je seveda VSE znano in bi lahko bilo že davno urejeno. VSE !! In Sloveniji ne bi bilo treba že nekaj let zaporedoma zavzemati neslavnega prvega mesta med poslovno najmanj zaželjenimi destinacijami planeta. Zakaj vsaka SLO vlada izumlja zakonodajno toplo vodo, zakonodajo polno lukenj, katere zlorabljajo delodajalci, davčna uprava itd. in si ne vzame časa za študij zakonodaje (vsaj gospodarske) drugih uspešnih EU-držav, ki imajo že stoletne izkušnje z vodenjem gospodarstev v demokraciji (recimo CH, A, D, F). Saj vem, da mi ne bo nihče odgovoril na zastavljeno vprašanje.

Le zakaj ne?

Komentarji