Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

studentski-popoldanski s.p.

2091 OGLEDOV 3 KOMENTARJI

Pozdravljeni!

letos je bil študentski s.p. ukinjen, zanima me ZAKAJ?

stvar je bila dobro zasnovana, odprl ga je lahko študent/dijak plačeval najprej cca. 30, potem pa cca. 130 eur na mesec kar je še sprejemlljivo.

sem dijak rad bi zaslužil denar, oz. začel s poslom.

študentsko delo ne pride v poštev, saj sem ze prekoračil "letni dohodek (tistih cca. 2700eur)"

običanjega s.p-ja si nemorem privoščit odpreti, saj moram zanj dati 300eur prispevkov mesecno, kar pa je zagotovo preveč ob tem da delam dejavnost samo po šoli/faksu in še to če ni izpitov. To je sigurna pot v osebni stečaj.

v mojem primeru gre za kovinarsko dejavnost, a sigurno bi to prišlo prav marsikomu, ki se ukvarja tudi s kakšno drugo dejavnostjo.

PREDLAGAM VLADI: naj uvede zopet študentski s.p. oz kakšno drugo alternativno možnost. tako mi ne bo potrebno delati na črno in bom kot vsi pošteni državljani plačal davek glede na moje delo oz. dobiček.

LP

16 glasov

4 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S slovenec1991 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


8. 9. 2014

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415 in 44/14 – ORZPIZ206) določa, da morajo biti vsi, ki opravljajo pridobitno dejavnost kot samostojni podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah ter vse fizične osebe, ki opravljajo drugo dovoljeno dejavnost, vključeni v obvezno zavarovanje. Skladno z načelom enakosti pred zakonom je potrebno vse zavarovance obravnavati enako, kar velja torej tudi za študente, ki opravljajo samostojno dejavnost, katerim je prejšnja zakonodaja omogočala, da niso bili vključeni v obvezno zavarovanje, ker so bili na šolanju. Z navedenim se uresničuje temeljni namen reforme pokojninskega sistema, ki je v zagotavljanju finančne vzdržnosti pokojninskega sistema ob sočasni ohranitvi števila delovno aktivnih zavarovancev ter posledično zagotavljanju socialne in materialne varnosti zavarovancev z zagotavljanjem pravic iz sistema, ki odražajo vplačane prispevke.

Stara zakonodaja je omogočala tako imenovani »izvzem iz zavarovanja«, ki je le določenim samozaposlenim pod določenimi pogoji dopuščal, da se ne vključijo v zavarovanje in ne plačujejo polnih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Torej te možnosti niso imele vse samozaposlene osebe, kar je že znotraj posamezne skupine zavarovancev povzročilo neenakosti. Ker te možnosti ni imel nihče od ostalih zavarovancev, se je zaradi sledenja »poenotenja« zavarovancev pri pridobivanju, uživanju in varstvu pravic, ta možnost ukinila.

Osebe, ki so bile ob uveljavitvi ZPIZ-2, torej 1.1.2013, na šolanju in so opravljaje samostojno dejavnost, se morajo v skladu z Zakonom o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja – ZMEPIZ-1 (Uradni list RS, št. 111/2013) od 1.1.2015, obvezno zavarovati, če še naprej opravljajo samostojno dejavnost. V kolikor šolajoča oseba zaključi študij pred 1.1.2015, nastane obveznost vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti s prvim dnem po zaključku študija. Za osebe, ki so na dan 1.1.2013 bile na šolanju in so hkrati opravljale samostojno dejavnost, in se do 31.12.2014 niso vključile v obvezno pokojninske in invalidsko zavarovanje, bo Zavod na podlagi podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje in poslovnega registra, po uradni dolžnosti ugotovil lastnosti zavarovanca od 1.1.2015 dalje.

Skladno z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti – ZZZPB (Uradni list RS, št. 107/06 – UPB, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – Zštip, 51/10 – odl. US in 80/10 – ZUTD) pa lahko dijaki in študenti ter udeleženci izobraževanja odraslih v času izobraževanja in pod pogoji, ki jih navaja zakon, opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov (t.i. študentsko delo). Podlago za opravljanje dela predstavlja ustrezno izpolnjena napotnica s strani posrednikov študentskega dela in delodajalca, dijaki in študenti pa pri tej vrsti dela ne plačajo nikakršnih socialnih prispevkov. Znesek na napotnici tako predstavlja neto zaslužek dijaka ali študenta, delodajalec pa na naveden znesek plača še 23% koncesijsko dajatev, 2% dodatno koncesijsko dajatev, 22% DDV in pavšalni znesek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

V skladu z novim Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno – ZPDZC-1 (Uradni list RS, št. 32/14) imajo vsi posamezniki tudi možnost opravljanja osebnega dopolnilnega dela pod pogoji določenimi v zakonu in v skladu s Pravilnikom o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, ter o postopku priglasitve teh del. Pravilnik s konkretnim seznamom del in načinom priglasitve osebnega dopolnilnega dela je objavljen na spletni strani ministrstva.

Posamezniki lahko, če ne obstajajo elementi delovnega razmerja, delo opravljajo tudi na podlagi pogodb civilnega prava (podjemna pogodba, avtorska pogodba) skladno z Obligacijskim zakonikom – OZ (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo). Stopnje in osnove za plačilo prispevkov za posamezno socialno zavarovanje (pokojninsko, zdravstveno, starševsko…) pa se razlikujejo glede na izbrano obliko dela ter morebitno hkratno vključenost posameznika v določeno socialno zavarovanje na podlagi drugega pravnega razmerja. Več informacij o plačilu prispevkov za socialna zavarovanja pri opravljanju dela na podlagi pogodb civilnega prava najdete na spletnih straneh Davčne uprave RS (sedaj Finančna uprava RS).

Priloge:

Komentarji