Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

dedovanje kmetijskih zemljišč

5039 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

V R Sloveniji velja ureditev, da se v postopkih dedovanja , kmetijska zemljišča dedujejo glede na dedne deleže. To pomeni, da danes veliko število prebivalcev Slovenije poseduje n.pr:: 4/125 parcele kmetijskega ali gozdnega zemljišča v velikosti 1-2 ha, v rojstnem kraju svojih prednikov , za katerega mikro lokacijo morda danes vedo le iz naslova elektronskih medije ( Google map). Teh zemljišč, ker so zelo razdrobljena ni mogoče ne odprodati niti odstopit, problem velikega števila neaktivnih lastnikov pa povzroča tudi neskončne probleme pri postopkih komasacije kmet.zemljišč . V letošnji zimi ob nepopisni škodi zaradi žleda je država naložila lastnikom, tudi tem z deleži 4/125 in podbno, da morajo stanje sanirati. Kako, če niti ne vedo, kje so jim teta ali starši zapustili delež gozda ali travnika. Še posebej je problem te vrste dedovanja pereč na območju Primorske.

Ker bo situacija z drobljenjem kmetijskih zemljišč iz generacije v generacijo bolj "negospodarna" predlagam , da resorni ministrstrstvi ( pravosodje in Kmetijstvo in okolje) problematiko prouči in predlaga zakonsko ureditev, ki bo skozi postopke dedovanja ohranjala vrednost kmetijskih zemljišč, ne pa zmanjševala.

10 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR G gagrcar 6 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


5. 8. 2014

Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje

Ustava RS v 33. členu določa, da je zagotovljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja. V 2. odstavku 67. člena ustave je določeno, da način in pogoje dedovanja določa zakon. Z določitvijo načinov in pogojev dedovanja pa zakonodajalec lahko poseže v pravico do dedovanja. Poseg zakonodajalca v pravico do dedovanja mora biti nujen in primeren za varstvo druge ustavne pravice (načelo sorazmernosti). Pravica do dedovanja je temeljna človekova pravica, zato bi pravna ureditev, s katero bi država ukinila dedovanje po dednih deležih, predstavljala neupravičen poseg v ustavno zagotovljeno pravico do dedovanja in pravico do zasebne lastnine. Kot za ostalo zapustnikovo premoženje se tudi za dedovanje kmetijskih zemljišč, ki spadajo v zapuščino, uporabijo določbe Zakona o dedovanju (ZD) kot temeljnega zakona. Razpolaganje z dednim deležem je prepuščeno dediču. Ta lahko skladno s 146. členom ZD prenese svoj dedni delež, bodisi v celoti ali deloma, na sodediča ali pa se skladno s 133. členom ZD odpove dediščini.

Preprečevanje drobitve kmetijskih zemljišč se zagotavlja z regulacijo pravnega prometa kmetijskih zemljišč, ki ga ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih, preprečevanje delitev kmetijskih gospodarstev pa s posebno ureditvijo dedovanja kmetij, ki imajo status zaščitene kmetije in ga ureja Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Nepoznavanje lokacije zemljišč, katerih lastniki oziroma solastniki postanejo dediči ne zadeva države, temveč lastnike oziroma solastnike same. Če imajo ti interes ugotoviti lokacijo zemljišča, to lahko storijo s pomočjo geodeta. Za reševanje nesoglasij skupnostnega razmerja kot je naveden v predlogu, pa se postopa po Stvarnopravnem zakoniku, ki ureja solastninska razmerja (upravičenja solastnika, upravljanje s stvarjo, delitev solastnine,…).

Priloge:

Komentarji