Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Znižanje ZŠ oziroma njena ukinitev

3876 OGLEDOV 16 KOMENTARJEV

Pozdravljeni, predlagam vladi, da zavoljo varčevalnih ukrepov zniža višino Zoisove štipendije (ZŠ) – na primer za 50 % – ali pa jo popolnoma ukine, dokler se ne privarčuje dovolj denarja, ki bi ga iz Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendij namenili za kadrovske, državne in deficitarnopoklicne štipendije ali pa krpanju javnofinančne luknje oz. pokojninam. Preden v afektu glasujete ZA ali PROTI moj(emu) predlog(u), mi, prosim, dovolite, da vam pojasnim, zakaj mislim tako. Sem zgleden gimnazijec (po uspehu odličen), ki ZŠ sicer nima, a je niti krvavo ne potrebuje niti ni zanjo pripravljen žrtvovati svojih prostega časa in živcev. Že nekaj časa pa spremljam, kako ZŠ vpliva na moje vrstnike, ki jo prejemajo. V 9 od 10 primerih jo prejemajo sinovi in hčere imovitih staršev, ki so jih že od malega usmerjali v materializem in grebaštvo za ocene ter prizadevanje za čim višji socialni status. Ko vprašam ljudi s ZŠ, zakaj se toliko učijo, je odgovor večinoma: "Da lahko obdržim štipendijo." Menim, da je poglavitno usvojeno znanje, ne pa povprečje ocen za ohranitev ZŠ. V pravilniku za dodeljevanje ZŠ piše, da se ta podeljuje dijakom in študentom za izjemne dosežke na določenem področju. Jaz pa se vprašam, kakšen izjemen dosežek je ta, da ima otrok povprečje ocen 5,0 v 9. razredu osnovne šole, kjer je lahko vse odvisno od učitelja. Samo ocene za moje pojme na žalost niso dovolj, da si nekdo zasluži (obdržati) štipendijo. Ugotovil sem, da je marsikaj o tem že bilo zapisano tukaj. Nepojmljivo se mi zdi tu to, da se dijakom in študentom, ki se izobražujejo v tujini, dodeljuje ZŠ v dvakratnem znesku osnovne. Saj so na lastno izbiro odšli v tujino, kjer imajo že tako ali tako določene ugodnosti. Ne zdi se mi v redu, da nas na ta način vlada še dodatno spodbuja k izseljevanju. Podobno ne vem, zakaj bi moral nekdo, ki prejema štipendijo, tj. vsaj 120 € mesečno, imeti 80 € dodatka, ker živi vsaj 25 km od kraja šolanja. Razumem, da gre veliko časa za prevoz in denarja za bencin ter avtobusne in druge karte, toda za to so že na voljo razne subvencije, ki vse to omilijo. Kaj pa drugi, ki nimajo ZŠ in živijo 25 km od kraja šolanja ali dlje? Čudni se mi zdita tudi sledeči dejstvi. Prvič, nedavno se je nekdaj 66-€ osnovna ZŠ zvišala na 120 € brez dodatkov. Od kod toliko sredstev za tovrstni korak? Drugič, zakaj Zoisovi štipendisti prejemajo ZŠ tudi v času poletnih počitnic, ko se dejansko ne izobražujejo in si lahko v tem času tudi najdejo študentsko delo? Skratka, celoten sistem štipendiranja ni več to, kar je nekoč bil, in mislim, da zdajle niso časi, ko bi si lahko privoščili porabljati javne finance za motivacijo že tako motiviranih dijakov (že motivacija z denarjem je sama po sebi zgrešena). Zato pozivam vlado, da ZŠ bodisi zniža za polovico bodisi do nadaljnjega ukine in ta denar raje nameni temu, kar je v naši državi res potrebno popraviti. Letno bi tako privarčevali okoli 18 milijonov evrov, kar sploh ni tako majhna vsota. Kot dokaz navajam sporočilo podsekretarke MDDSZ.

Pozdravljeni, sredstva, namenjena za Zoisove štipendije, se stalno spreminjajo glede na porabo v preteklih mesecih in glede na nove parametre (npr. količina sredstev za nove Zoisove štipendiste). Konec leta 2013 smo planirali, da bo v letu 2014 za Zoisove štipendiste namenjeno 18.027.316,00 €. Nov razpis za Zisove štipendiste, ki bo objavljen ta teden, pa bo razpisan v višini 2,4 mio. € – za nove štipendiste (OŠ, SŠ in VŠ). Lep pozdrav

    Irena Kuntarič Hribar, podsekretarka vodja Sektorja za vseživljenjsko učenje

Za zaključek: motivacija bodi usvojeno znanje in izkušnje, ki bodo prišle prav pozneje v življenju, ne pa mesečni znesek na TRR!

29 glasov

14 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR DavidLove 16 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


26. 9. 2014

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Obveščamo vas, da je bila štipendijska zakonodaja v začetku letošnjega leta prenovljena. Novi Zakon o štipendiranju je bil sprejet in objavljen 20. junija 2013, uporabljati pa se je začel 1.1.2014, prvi razpis za dodelitev Zoisovih štipendij po novem zakonu pa je bil objavljen v mesecu juniju letos (za šolsko oziroma študijsko leto 2014/2015).

V zvezi z novim zakonom bi najprej želeli opozoriti na dejstvo, da je pobuda za njegovo sprejetje prišla s strani študentov in dijakov. Predlog novega zakona s področja štipendiranja sta pripravili Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije, v Državni zbor RS ga je vložila Študentska organizacija Slovenije s podporo preko 5000 volivk in volivcev. Na podlagi njihovega predloga zakona je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo Zakon o štipendiranju (Zštip-1, Ur. list RS, št. 56/13), ki ga je uskladilo s socialnimi partnerji. Pri tem poudarjamo, da so poglavitne rešitve ostale enake, kot sta jih predlagali obe navedeni organizaciji, vključno z zahtevo glede izjemnih dosežkov, saj smo se tudi na ministrstvu strinjali, da je potrebno le-tem dati večji poudarek. Sprememba Zoisovega štipendiranja je bila po našem mnenju nujna, saj so se Zoisove štipendije v preteklosti dodeljevale na podlagi meril, med katerimi je imelo najpomembnejšo vlogo merilo uspeha, na prehodu iz osnovne v srednjo šolo pa še potrdilo o prepoznanih potencialih nadarjenosti. Doseganje izjemnih dosežkov je bilo premalo izpostavljeno, čeprav so ravno izjemni dosežki tisti, ki dokazujejo posameznikovo nadarjenost, ne le prepoznane potenciale.

Zoisove štipendije Slovenija dodeljuje že od leta 1986 z namenom odkrivanja in spodbujanja razvoja nadarjenih otrok že v začetku poklicne poti. Leta 1991 se je področje štipendiranja otrok iz socialno šibkejših družin in nadarjenih otrok uredilo v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Leta 2008 ga je nadomestil prejšnji Zakon o štipendiranju, ki je prvič v ciljno skupino štipendistov ob mladostnike, ki so izkazovali izredne dosežke na področju znanosti in umetnosti, umestil še športnike. Podlago za tolikšen preskok v zasnovi Zoisovega štipendiranja so predstavljala pluralistično humanistično obarvana izhodišča Koncepta za ugotavljanje nadarjenosti otrok v osnovni in srednji šoli, ki so poudarjala, da je nadarjenost veliko več, kot le visok inteligenčni količnik; zrcali se na veliko različnih področjih delovanja posameznika (socialnem, športnem, umetniškem, znanstvenem, itd.). Osnovni namen Koncepta je bilo zgodnje odkrivanje potencialov nadarjenosti – že v prvi triadi OŠ – na osnovi katere naj bi otroke individualno usmerjali in spodbujali k ciljnemu razvoju prepoznanega področja nadarjenosti. Zoisove štipendije so tako od leta 2008 dalje nagrajevale otroke z visokim učnim uspehom ter potrdilom o prepoznani nadarjenosti ter izkazanimi izjemnimi dosežki na posameznem področju. Vendar se je skozi čas izkazalo, da sistem ni znal zagotoviti enakih možnosti pri ocenjevanju izjemnih dosežkov. V Beli knjigi 2011 je bilo ugotovljeno, da so rezultati prepoznanih nadarjenih otrok na osnovi Koncepta preprosto predobri, saj se je pokazalo, da imamo v osnovnih šolah kar 25% nadarjenih otrok, kar močno presega Gaussovo krivuljo običajnih 3-5%, k takšnim rezultatom pa je doprineslo tudi dejstvo, da je Koncept zastavljen preveč administrativno, zaradi česar je zmanjkovalo časa za kvalitetno delo z otroci.

Največja sprememba glede na prejšnji sistem Zoisovega štipendiranja je ravno v tem, da se je sistem z ravni upoštevanja zgolj prepoznanih potencialov nadarjenosti z novim zakonom dvignil na višjo raven ter se usmeril na spodbujanje (in nagrajevanje) doseganja izjemnih dosežkov. Vlagatelj, ki zaprosi za Zoisovo štipendijo, mora ob prvi vlogi (in tudi ob prehodu na višjo raven izobraževanja) izkazati vsaj en izjemni dosežek na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti ali umetnosti ter na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja. Sedaj definirani dosežki v veliki meri vključujejo tudi dosežke iz prejšnjega zakona (razen športa) in dodajajo nekaj novih. Tako se pravzaprav širi krog dosežkov in bi lahko sedaj vsi (dijaki in študenti ne glede na to, ali so že bili prejemniki Zoisovih štipendij ali ne) poleg tistih dosežkov, ki so bili ustrezni že po prejšnji zakonodaji, uveljavljali še nove dosežke, ki jih dodatno prinaša nov zakon. Mladim, ki so nadarjeni, odlični in perspektivni, ne bi smela biti dovolj akademska uspešnost oziroma povprečna ocena, temveč tudi razvoj svojih potencialov izven okvirov formalnih izobraževalnih programov in vsebin, seveda na področju in na način, ki je ustrezen za vsakega posameznika. Pravzaprav je novi zakon odpravil dosedanjo neenakopravnost med vlagatelji, ki napredujejo na višjo raven oziroma stopnjo izobraževanja.

Spodbujanje motiviranosti naših otrok za doseganje izjemnih dosežkov zagotovo ni lahka naloga; lahko govorimo o poslanstvu, ki ga tako šola kot starši opravljamo z namenom, da bi naši otroci in mladostniki v svojem življenju dosegli največ, kar lahko. Motivacija za vztrajanje in trud je namreč stvar vzgoje, prizadevanj šole in staršev – življenjskega stila vse družbe. Pomoč države tako zagotovo ne predstavlja odločilnega in ključnega razloga, na podlagi katerega bi naši otroci dosegali izjemne rezultate. Prizadevanje za doseganje izjemnih dosežkov je tako eden od pokazateljev podpore k razvoju posameznikovih potencialov in doseganju rezultatov na določenem področju.

Zoisova štipendija je tako s prenovo štipendijske zakonodaje namenjena nadarjenim posameznikom in ni več nagrada za pridnost ali za prepoznane potenciale (ki se izražajo zgolj v visokih povprečnih ocenah). Predstavlja spodbudo za preseganje običajnega, vztrajnost, samodisciplino, odgovornost, proaktivnost; ponuja dodatno možnost za razvoj ustvarjalnega delovanja in odkrivanja novega, neznanega… Doseganje izjemnih dosežkov je le delček procesa, ki se mora odvijati ves čas izobraževanja in v katerem se zrcali tudi poslanstvo Zoisovih štipendij. Končni cilj je tako ustvariti visoko prepoznavnost štipendistov, ki s svojo ustvarjalnostjo, znanjem in kompetencami presegajo običajne šolske okvire in bodo doprinesli k širšemu družbenemu razvoju na njim primernih delovnih mestih.

Menimo, da je bil predlog predlagatelja tako upoštevan že vnaprej.

Priloge:

Komentarji