Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Socialna policija in zabeleženje gotovinskih poslovanj

2697 OGLEDOV 8 KOMENTARJEV

Predlagam ustanovitev socialne policije, ki bi preverjala socialno stanje sumljivih državljanov, ki zaprosijo za socialno pomoč, torej različna denarna nadomestila in otroške dodatke, ki jih želijo uveljavljati preko vloge za plačilo iz javnih sredstev. Prav tako predlagam, da bi že od rojstva imel vsak državljan svoj bančni račun in da bi se gotovina morala dati čimprej na račun in bi se tudi gotovinska poslovanja dobro zabeležila preko tega računa, torej da bi bilo denarno stanje nekega državljana čimbolje vidno pri morebitnih preiskavah socialne policije že v samih bančnih računih.

Vse prepogosto se namreč v današnjih časih dogaja, da nekateri ljudje zaprosijo za socialno pomoč v obliki nadomestil in otroških dodatkov, potem pa to svojo upravičenost dokažejo s praznimi bančnimi računi v obliki izpisa stanja bančnega računa za zadnje tri mesece. Izgledalo bi že vse v redu, če se ne bi ti isti ljudje ukvarjali s kriminalom, trgovino na črno in sivo ekonomijo ter imeli v svojih domovih na kupe gotovinskega denarja, ki niso trenutno na nobenem bančnem računu, zato se lahko z izkazovanjem praznih bančnih računov tudi dejansko okoristijo na račun socialne pomoči, ki bi bila po drugi strani nujno potrebna poštenim državljanom, ki dejansko živijo v težkih razmerah (matere samohranilke in očetje samohranilci, samski lastnik nepremičnine, invalidi, denar za penzije, državne štipendije itd.). Zato bi sam osebno predlagal tudi to, da se ne daje socialnih pomoči in nadomestil brezposelnim osebam, ki živijo pri finančno dovolj premožnih starših in so v resnici preskrbljeni ter niti malo kakorkoli socialno ogroženi, saj v primeru izplačila tem osebam in tudi tistim, ki se ukvarjajo s kriminalom, trpijo le osebe, ki bi pomoč resnično potrebovale, a je zaradi takšnih ljudi ne morejo dobiti, ker državi za to zmanjka denarja.

Bistvena naloga socialne policije bi bila, da bi spremljala finančno stanje prejemnikov socialne pomoči in bi ob vidni nepravilnosti takoj uvedla kakršnokoli nenapovedano hišno preiskavo, ki bi pomagala odkriti morebiten ilegalen gotovinski denar in ga zaseči. Ob zasegu ilegalnega denarja ti ljudje ne bi mogli več zaprositi za socialno pomoč in bi jo morali tudi vrniti, saj sredstva v resnici niso bila v tem primeru upravičeno razdeljena. Prav tako bi morala socialna policija spremljati zunanje vidne indekse teh prejemnikov socialne pomoči, kot so recimo urejenost hiše, število otrok in to, katero znamko avtomobila vozijo. Vse vidne nepravilnosti bi lahko posredovala tudi ostalim segmentom policije, ki bi nato dodatno preučile zadeve in ravnalo primerno z zakonodajo na tistih področjih. Že zunanji vidni indeksi lahko veliko povedo o tem, kako premožen je v resnici prejemnik socialne pomoči. Prav tako bi socialna policija kot sama bila zagotovilo za to, da socialne pomoči ne bi kar tako vzeli ljudje, ki je v resnici ne potrebujejo, ker bi naenkrat prišli pod drobnogled policije in bi težko skrili kakšno svojo nepravilnost pred očmi policije. Policija pravi, da bo morala nekako v ostale svoje sektorje premestiti veliko carinikov, ki sedaj delujejo na hrvaški meji. Prav tako izgleda, da želi policija vse bolj služiti na iskanju potencialnih nekoliko prehitrih voznikov v prometu na lokacijah, kjer je možnost za to, da jih ujamejo, največja. Govori se tudi o tem, da bi policija morala odpreti nova delovna mesta. In glejte, v tem predlogu je možnost za odprtje novih delovnih mest v sklopu policije, pa tudi premestitev carinikov in tudi nekaterih prometnih policistov v ta sektor, ki jim potencialno lahko prinese precej več denarja in ga za nameček ne rabijo več dobesedno vzeti navadnim poštenim državljanom v prometu, ki recimo vozijo na avtocesti na odseku z omejitvijo hitrosti 100 km/h recimo 10-15 km/h prehitro, ker je bila malo pred tem omejitev še 130 km/h. Torej, če ste za ta predlog, kar glasujte za. ;)

16 glasov

6 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR K KO17 33 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


2. 12. 2014

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Socialno oziroma materialno stanje prosilcev za denarno socialno pomoč je zelo natančno in skrbno preverjeno, saj poleg dohodkov in premoženja, ki ga centri za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) ugotavljajo iz več kot 23 virov in še več baz podatkov, CSD od vlagatelja zahteva tudi bančne izpiske iz katerih je razviden promet na njihovih TRR in v kolikor promet na teh računih ne odraža njihovega siceršnjega materialnega stanja, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v 16. členu določa, da se dohodek poveča za fiktivno ugotovljen dohodek v višini posredno ugotovljenega dohodka in prejemka, ko se ugotovi da oseba v določeni višin plačuje za blago ali storitve, česar z ugotovljenim dohodkom ne bi zmogla, kar posredno pomeni, da se zajamejo tudi na črno izplačani dohodki. Problem, na katerega predlagatelj pobude opozarja torej ni le problem socialne policije, pač pa širši - davčne, kriminalistične,.. policije. Nadomestilo za brezposelnost pa je pravica, ki nekomu pripada iz naslova socialnega zavarovanja, torej na podlagi vplačanih prispevkov v preteklosti in je za to nikakor ne moremo enačiti z pravicami iz javnih sredstev.

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 14/13, 56/13 - ZŠtip-1 in 99/13; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS) v 10. in 11. členu določa, kdo se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev. Na vsaki vlogi mora vlagatelj navesti vse osebe, ki se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo, hkrati pa center za socialno delo - torej organ, ki odloča o pravicah iz javnih sredstev, po uradni dolžnosti preveri osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja. Tako se v "družino" vedno štejejo otroci, ki so jih starši dolžni preživljati do 18 leta, če pa se redno šolajo pa do 26 leta, skupaj z njihovimi dohodki in premoženjem. Če pa gre za polnoletno osebo, ki se ne šola, živi pa še vedno pri starši in vloži vlogo za denarno socialno pomoč, že sam Zakon o socialnovarstvenih prejemkih v 4. točki prvega odstavka 22. člena določa, da pripada samski osebi med dopolnjenim 18. in dopolnjenim 26. letom starosti, prijavljeni pri pristojnem organu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb oziroma evidenci iskalcev zaposlitve, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot starši, znižana denarna socialna pomoč (namesto enega osnovnega zneska minimalnega dohodka, le 0,7 osnovnega zneska minimalnega dohodka). Prav tako pa Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 8/12) določa načine nižanja višine denarne socialne pomoči, kadar je upravičencu zagotovljeno bodisi bivanje, bodisi prehrana ali oboje, kar center za socialno delo ugotovi v postopku dodeljevanja pomoči in pomoč ustrezno zniža.

Javna sredstva se izplačujejo le na račun vlagatelja, le izjemoma, če izplačilo na njegov račun ni mogoče, se lahko izplačajo na račun osebe, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja in je navedena na vlogi, nikakor pa ne na račun tretje osebe, zato poslovanje brez računa ni mogoče.

Menimo, da je zakonska ureditev ustrezno urejena in že upošteva predloge, dane s strani predlagatelja, vprašanje t.i. finančne policije pa je širše od prejemanja javnih sredstev.

Priloge:

Komentarji