Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Posodobitev predpisov za kratkoročne oddaje nepremičnin

9557 OGLEDOV 10 KOMENTARJEV

S prihodom storitve Airbnb.com tudi na slovenski trg, je veliko državljanov in državljank izkoristilo privlačnost Slovenije kot turistične destinacije za nekaj dodatnega zaslužka z oddajo svojih nepremičnin turistom.

Vlade, predvsem zahodne, so storitev sprejele z odprtimi rokami in zakonodajo prilagodile tako, da spodbujajo svoje državljane k oddaji nepremičnin in tako pripomorejo k višji blaginji, višjim prihodkom na račun turizma in nenazadnje višjim prispevkom v proračun zaradi s turizmom povezanih davkov.

Pri nas je področje kratkoročnih oddaj nepremičnin prilagojeno podjetjem in posameznikom, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo poklicno. Vsak, ki nepremičnino daje na razpolago za kratkoročne najeme več kot 5 mesecev, jo mora namreč kategorizirati, kar je za uporabnike Airbnb, ki oglašujejo lastna stanovanja, praktično nemogoče.

Razcvet tako perspektivne dejavnosti kot se je v svetu izkazala dejavnost preko strani Airbnb pri nas preprečujejo tudi rigidna in zelo zastarela pravila, nekatera celo namenjena samim sebi:

  • pridobiti je treba soglasje etažnih lastnikov (v praksi nemogoče za večje stanovanjske zgradbe)
  • že prej omenjena časovna omejitev oddajanja v turistične namene
  • prijava gostov policiji (gostom vzbuja neprijeten občutek)
  • zastarel način obračunavanja in plačevanja turističnih taks, ni možnosti e-oddaje in plačila
  • pridobitev uporabnega dovoljenja za stanovanje

Ker je Slovenija v zadnjih letih veliko pridobila na prepoznavnosti kot turistična destinacija (Lonely Planet je Ljubljano celo postavil na drugo mesto najprivlačnejših evropskih turističnih destinacij), bi zato predlagal prilagoditev zakonodaje in sicer:

  • ukinitev zahteve po pridobitvi soglasja etažnih lastnikov
  • ukinitev časovne omejitve oddajanja v turistične namene
  • ukinitev prijave gostov policiji, oziroma povezava podatkovnih baz s tistimi za oddajo podatkov za namen obračuna turističnih taks
  • postavitev !!!UPORABNIKU PRIJAZNEGA!!! (za razliko od večine vladnih spletnih mest) spletnega mesta, kjer bodo stanodajalci elektronsko prijavljali svoje goste (možnost izvoza podatkov iz Airbnb, Booking.com in podobnih spletnih servisov, ki to omogočajo), hkrati pa bodo lahko preko kreditnih kartic in PayPal računov samodejno poravnavali turistične takse
  • nadomestitev uporabnega dovoljenja z enostavno registracijo stanovanja na spletnem mestu (glej prejšnjo točko)
  • pavšalno letno obdavčenje nepremičnin zasebnikov, namenjenih turističnemu oddajanju (npr. nakup letnega vavčerja glede na kapaciteto nepremičnine; število mesecev, ko je nepremičnina na voljo za najem itd.)

Ukrepi, predlagani v zgornjih alinejah bi močno olajšali tovrstno dejavnost in Sloveniji gotovo prinesli mnogo dobrega, predvsem pa uredile trenutno zmedo na tem področju, ki nikoli ni bilo mišljeno za posameznike, ki s tem zaslužijo nekaj dodatnega denarja in tega ne počnejo v okviru svoje glavne dejavnosti.

Korak naprej pa bi seveda bil enoten spletni portal, namenjen turističnim zmogljivostim, ki jih lahko ponudijo državljani tujim turistom. Na portalu bi lahko državljani uredili vse zakonske obveznosti ter na njem tudi oglaševali nepremičnine tujim turistom ob podpori ustreznih vladnih služb.

Slovenija še vedno ne najde poti iz krize in nekdaj dobičkonosne panoge se nikoli več ne bodo pobrale. Turizem očitno ni med njimi in tukaj je še veliko potenciala, ki pa ga lahko izkoristimo le ob proaktivnem delovanju vlade. Krvoločno ščuvanje davčnih in delovnih inšpektorjev na Airbnb uporabnike pač ne spada v takšno delovanje.

30 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M megafotr 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


15. 2. 2018

Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

Vlada Republike Slovenije je na 72. dopisni seji dne 23.9.2015 imenovala medresorsko delovno skupino za pripravo akcijskega načrta posodobitve predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom (v nadaljnjem besedilu: medresorska delovna skupina).

Medresorska delovna skupina je v prvi vrsti iskala rešitve v smeri posodobitve predpisov in zahtev za tiste sobodajalce, ki oddajajo en del svojega stanovanja, v katerem sicer prebivajo, ali pa oddajajo nepremičnino na naslovu, na katerem imajo sicer stalno prebivališče (kar na splošno ustreza definiciji delitvene ekonomije), nadalje v smeri posodobitve predpisov, ki se nanašajo na plačevanje prispevkov za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, kakor tudi v smeri spremembe višine zahtevanega odstotka soglasja v večstanovanjskih stavbah in nadalje v okviru osebnega dopolnilnega dela ter tudi možnosti pavšalne obdavčitve oz. pavšalnega pristopa, vendar predlagane rešitve niso bile sprejemljive s strani pristojnih ministrstev.

To velja tudi za podano pobudo v delu, ki se nanaša na »dvojno« plačevanje socialnih prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, pa tudi izvajanje predpisov s področja finančnega poslovanja, vključno s plačilom davkov.

Znotraj medresorska delovna skupina ni bilo moč najti rešitve, ki bi vodile v posodobitev predpisov, razen na resornem področju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Prav tako nobeno od ostalih ministrstev, razen MGRT, ki so sodelovali v medresorski delovni skupini, ne načrtuje spreminjanja zakonodaje, ki se tiče kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom.

Iz navedenih razlogov medresorska delovna skupina ni mogla sprejeti akcijskega načrta, pač pa le usmeritve in predlog glede preučitve zakonodaje in ukrepov na resornih področjih tudi ostalih ministrstev, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin.

Medresorska delovna skupina je v tem okviru predlagala preučitev predpisov, ki zadevajo višino zahtevanega soglasja za sobodajalstvo v večstanovanjskih stavbah za sobodajalce - fizične osebe (do 150 dni in ne več kot 15 ležišč) in še posebej v primeru, če ima lastnik ali najemnik v stanovanju prijavljeno stalno prebivališče, vendar ne oddaja več kot 60 dni letno in ne več kot šestim gostom hkrati (če nastanitev pod temi pogoji nudi več sobodajalcev v eni stanovanjski enoti, bi se ugodnosti priznale, če nudijo nastanitev skupaj ne več kot 60 dni letno in ne več kot šestim gostom hkrati) ter pravično ureditev delitve obratovalnih stroškov v primeru oddajanja nepremičnine v turistične namene v večstanovanjskih stavbah (sobodajalstvo).

Ob nadaljnjih aktivnostih za morebitno spremembo zakonodaje na tem področju je na MGRT prevladalo stališče, da bi uvedba nove, tretje kategorije sobodajalcev v Zakonu o gostinstvu ne prispevala k rešitvi razmer na tem področju, temveč bi jih le poslabšala v škodo obstoječi drugi kategoriji (sprejemanje gostov do 5 mesecev in ponudba do 15 ležišč). Pričakovati je namreč mogoče, da bi prihajalo do izigravanja zakona v smislu neupravičenega prehajanja sobodajalcev iz sedanje druge kategorije v novo tretjo kategorijo, saj bi bilo v tej zvezi skoraj nemogoče zagotoviti učinkovit nadzor. Vse bolj je tudi prisotno zavedanje, da ponudbe sob ali stanovanj preko spletnih portalov pri nas ni mogoče obravnavati kot delitvene ekonomije, saj gre praviloma za povsem tržno naravnano dejavnost in zato tudi ni mogoče sprejeti pobude, da se ta obravnava kot kratkotrajni stanovanjski najem.

Glede na navedeno je MGRT sprejelo odločitev, da ne predlaga spremembe Zakonu o gostinstvu, s katero bi uvedli novo kategorijo sobodajalcev, za katere bi veljali ugodnejši pogoji, kot jih določa veljavni zakon. To hkrati pomeni, da podane pobude ne moremo podpreti.

Kar zadeva druge spremembo zakonodaje, povezane z opravljanjem dejavnosti sobodajalstva, vključno s ponudbo preko spletnih portalov, si bomo na MGRT prizadevali, da bi bili pogoji za vse ponudnike stanovanj turistom kolikor mogoče poenostavljeni, s čimer želimo vplivati na zmanjševanje razlogov, da se del te dejavnosti še vedno opravlja na črno.

Za dosego tega cilja je že pravno vzpostavljen sistem e-poročanja, ki bo administrativno zelo razbremenil ponudnike. Po novem se bodo podatki poročali samo prek spletnega portala AJPES in ne več ločeno Policiji, Statističnemu uradu Republike Slovenije (SURS) in občinam. Poenostavitev načrtujemo tudi v smeri prostovoljne kategorizacije prostorov pri sobodajalcih.

Komentarji