Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Volontersko pripravništvo

5567 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

Vlada je pred ministrstva postavila nalogo, naj proučijo, za katere poklice je potrebno pripravništvo in v kakšnem obsegu. Z bolonjsko reformo so se študiji podaljšali za eno leto in na marsikaterem programu niti profesorji nimajo več idej, kako bi lahko zapolnili teh pet let z novimi predmeti. Moj predlog je, da se za vse poklice uvede enotno pripravništvo, ki bo del študijskega programa in bo ustrezno akreditirano (po zgledu študija farmacije). Po koncu študija bodo tako magistranti dovolj usposobljeni za samostojno delo in ob enem v času pripravništva zaščiteni s statusom študenta. Pripravništvo bi vodila fakulteta, ki izvaja študijski program, in bi tako omogočila poenotenje delovnih praks bodočih zaposlenih. Fakulteta mora po zagovoru diplome oziroma magisterija dati na trg delovne sile polno usposobljenega človeka, ki bo pripravljen na takojšnjo zaposlitev. V tem trenutku je namreč preveč brezposelnih mladih, ki se kljub dokončanem študiju ne morejo zaposliti, saj niso ustrezno usposobljeni. Na tak način bi se tudi trajanje usposabljanja poenotilo in različni poklici bi si bili bolj enakovredni, kajti v tem trenutku usposabljanje za isto stopnjo izobrazbe za nekatere kadre traja 5, za druge pa 6 let.

Primer: Študij farmacije traja 5 let v kar je vključeno polletno praktično usposabljanje. Po preteku petih let je farmacevt polno usposobljen za delo in se lahko nemudoma zaposli. Študent razrednega pouka ima prav tako 5 let študija in po petih letih mora opraviti še enoletno obvezno prakso, kar skupaj znese 6 let. Praksa lahko po zaključku študija tudi ni na voljo in magistrant mora čakati leto, dve ali pa tudi več, preden postane polno usposobljen za opravljanje svojega poklica. To postavlja študente razrednega pouka in kadre s podobnim programom usposabljanja v neenakovreden položaj v primerjavi z drugimi kadri, ki so po končanem študiju pripravljeni na takojšnjo zaposlitev.

38 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR T Tina Bajc 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


16. 12. 2019

Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport

Vsi obstoječi pedagoški študijski programi za pridobitev izobrazbe, to velja tudi za diplomante študijskega programa s področja razrednega pouka ustrezna stopnje, so bili akreditirani v skladu z Merili za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev, ki so v skladu s 4. členom določala najmanj 15 kreditnih točk po ECTS (375–450 ur) neposredne pedagoške prakse. Za študenta tovrstnega študijskega programa je to kot obvezna sestavina programa študijska obveznost. Praksa po končanem študijskem programu za pridobitev izobrazbe pa ni bila nikoli obvezna.

Vstop v poklice na področju vzgoje in izobraževanja je posredno povezan s strokovnim izpitom s področja vzgoje in izobraževanja, ki je zakonsko določen pogoj za strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja. Strokovni izpit za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja ni del izobrazbe, je pa sestavina poklicne kvalifikacije strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja.

Pogoji za pristop k strokovnemu izpitu s področja vzgoje in izobraževanja so določeni s pravnimi predpisi, in sicer je potrebno imeti:

  • ustrezen obseg ustreznih vzgojno-izobraževalnih izkušenj (840 ur za strokovne delavce z visokošolsko oziroma višješolsko izobrazbo, 560 ur za strokovne delavce s srednješolsko izobrazbo),
  • izobrazbo, določeno z zakonom in drugimi predpisi ter
  • opravljene aktivnosti za pristop k strokovnemu izpitu (pet uspešno opravljenih praktičnih nastopov oziroma seminarska naloga, kar ovrednotita ustrezen mentor in ravnatelj matičnega vzgojno-izobraževalnega zavoda).

Ustrezen obseg ustreznih vzgojno-izobraževalnih izkušenj je mogoče pridobiti na različne načine. Tako ministrstvo, pristojno za izobraževanje, za pristop k strokovnem izpitu upošteva vzgojno-izobraževalno delo, opravljeno na podlagi pogodbenega razmerja iz 109., 109a. ali 109b. člena ZOFVI, torej pogodbe o zaposlitvi ali na podlagi podjemne pogodbe ali na podlagi dela v projektih kot so javna dela, usposabljanje na delovnem mestu. Na tem mestu je nujno poudariti, da mora biti pogodba sklenjena za opravljanje dela kateregakoli strokovnega delavca v vzgoji in izobraževanju (učitelja, vzgojitelja …) z javnim vzgojno-izobraževalnim zavodom, lahko pa tudi z zasebnim, če je le-ta vpisan v razvid ministrstva, pristojnega za izobraževanje, kot izvajalec javnoveljavnih programov ali programov s pridobljeno javno veljavnostjo.

V kvoto ustreznih vzgojno-izobraževalnih izkušenj za pristop k strokovnemu izpitu s področja vzgoje in izobraževanja pa je od leta 2015 dalje mogoče uveljavljati tudi:   

  • pedagoško prakso v deležu največ ene tretjine obsega pedagoške prakse, določene z izobraževalnim oziroma študijskim programom,
  • organizirano neposredno aktivnosti z namenom vzgoje in izobraževanja največ v obsegu 80 ur za strokovne delavce z visokošolsko oziroma višješolsko izobrazbo oziroma 55 ur za strokovne delavce s srednješolsko izobrazbo,

kar omogoča hitrejši dostop do strokovnega izpita s področja vzgoje in izobraževanja in s tem do večje konkurenčnosti na trgu dela.

Komentarji