Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Omejitev gnojenja z gnojnico/gnojšnico ko ni dežja
 
Matej16
Ogledov: 8268
Predlog ustvarjen 26.03.2015
Z odzivom organa 27.10.2015
Zadnja sprememba 25.03.2015 12:57:31

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (6)   Popravki predloga  

Predlagam omejitev gnojenja z gnojšnico tako, da se prepove gnojenje, da kmetje lahko gnojijo kadar koli. S tem ko lahko gnojijo kadarkoli, dosti kmetov nalašč provocira vaščane/krajane in jim zaradi močnega smrada onemogoča zračenje prosotorv, velikokrat se zgodi tudi, da kmetje nalaš to počno več tednov zapored, poleg tega pa sploh takrat ni napovedano deževje, da bi ta smrad izničil. 

zakon trenutno omejuje samo:

Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/2009 in 5/2013) določa omejitve glede gnojenja. Omejitve se nanašajo na: 

-        splošne časovne omejitve (1. Gnojenje z gnojevko in gnojnico je na zemljiščih brez zelene odeje prepovedano od 15. novembra do 15. februarja, razen na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje v določenih katastrskih občinah (na Primorskem je vnos prepovedan od 1. decembra do 31. januarja); 2. Gnojenje z gnojevko in gnojnico je na zemljiščih z zeleno odejo prepovedano od 1. decembra do 15. januarja, razen na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo v katastrskih občinah na Primorskem); 
-        omejitve glede gnojenja na specifičnih vrstah tal, ki se jih ne sme gnojiti (prepoved gnojenja na poplavljenih in zamrznjenih tleh ter tleh prekritih s snežno odejo); 
-        omejitve oziroma prepoved gnojenja na strmih površinah; 
-        omejitve oziroma prepoved gnojenja glede na zajetje pitne vode (vnos gnojil v tla ali na tla in preoravanje trajnega travinja sta prepovedana v razdalji 100 m od objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, če za območje okoli tega objekta s posebnimi predpisi ni določen vodovarstveni režim) in vodnih teles; 

 

Predlagam tri predlogi in sicer :

Prvi je, da se z zakonom določi, da lahko kmetje začnejo gnojijo zemljišča z gnojnico le takrat ko začne deževati, tako se že v začetku zmanjša možnost smrada, ki je obupen, ter ostalega onesnaževanja. Seveda bi to veljalo samo za gnojnico, za katero vemo da ima zelo močan smrad, za gnojenje z gnojem pa bi ostalo vse nespremenjeno.

Drugi predlog je, da v primeru, da prvi predlog nebi bil sprejet, da se z zakonom določi, da je gnojenje možno samo ob določenih dneh. Strokovnjaki bi povedali kdaj je najbolj pirmeren čas za gnojenje in določiš točne dneve, npr enkrat spomladi in enkrat pozno poleti. Npr. Zadnji teden v marcu in pa zadnji teden v avgustu. Ves ostali čas pa bi bilo gnojenje z gnojšnico prepovedano.

Tretji predlog pa je, da v primeru, da ne prvi ne drugi nebi bila sprejeta, da se omeji gnojenje na občinski ravni, tako da se kmetje določene vasi dogovorijo kdaj bodo gnojili in da vsi gnojijo naekrat, seveda o tem obvestijo vse vaščane, Mislim da bi s tem predlogom naredili veliko k temu, da nebi bilo nejevoljnih vaščnaov, ki ne morjeo zračiti svojih prostoorv itd. Čisto preprosto, vrjetno bi se vsi strinjali, da če veš kdaj bodo gnojili, da potrpiš tisti teden, kot pa da se vsak kmet sam odloči brez da kdo ve, opaziš pa s tem, da začne smrdeti.

Še enkrat bi rad ponovil, problem je gnojnica in ne gnoj, zato za vse predloge velja samo za gnojnico!

 

Prosim za mnenje, 

Hvala 


Ključne besede
Kategorija: Kmetijstvo


Zadnji komentarji:

hales | 05.04.2015 | 14:26
Če se ne motim, že sedaj ne more kadarkoli in kjerkoli škropiti.
pilly | 03.04.2015 | 15:10
Po tem predlogu bi naj kmet šel na njivo in travnik v največjem blatu, da mogoče ne bo prišel z njive, ker se bo vkopal s traktorjem, porabil bo 2 x več goriva, ker bo vse spolzko..... Absolutno proti.
frančesko | 01.04.2015 | 19:13
Marsikaj bi zraslo brez tega pretiranega gnojenja. Nič čudnega da se dogajajo nore krave in še kaj, če dobesedno kobili izpod nog odpelje gnojnico na travnik kjer ne dolgo za tem pase to isto kobilo ... pa svojo solato zalivajmo s svojimi ... 
Pretirana ''dobičkopožrešnost'' vse vrste kmetijstva in prehrambene industrije je pripeljala v marsikakšno bolezen tako živali kot ljudi. Verjamem da je tudi na tem področju premalo inšpektorjev ... in vendar, če kje bi morali biti najbolj aktivni ravno v kmetijstvu in prehrani.
Podpiram predlog!
Barbara Győrfi | 01.04.2015 | 07:13
Ne vem, kako je z gnojenjem travnikov, a očitno je hudo škodljivo, glede na to, da škoduje biodiverziteti rastlin in živali in če voda zaradi tega ni pitna. Zato omejitev podpiram. 
Izbrisan Uporabnik 12672 | 30.03.2015 | 18:14
Komentar je bil izbrisan.
Razlog: Izbrisan profil na željo uporabnika
pilly | 03.04.2015 | 15:12
Po zakonu je prepovedano gnojenje v bližini vodnih virov (ne vem točno koliko metrov je zakonsko predpisano) in če kdo poliva gnojevko v bližini vodnih virov, se obvesti policijo ali kmetijsko inšpekcijo.
Miki123 | 27.03.2015 | 07:50
Gnoji se vedno par ur ali dan, dva pred dežjem. Smrad gnojevke je ponavadi zaradi dveh stvari:
- ali gnojevka ni bila mešana pred črpanjem
- zaradi krmil in raznih umetnih dodatkov

Pri nas raznih umetnih zadev ne krmimo, redno mešamo, gnojevka brez smradu. Ko pa vozi sosed, ki ima molznice in jim dodaja umetne dodatke, pa vse smrdi nevzdržno. Se pa dobi neke dodatke za gnojnico, ki naj bi izničili smrad - jaz jih do sedaj še nisem kupoval, ker je to za nas nepotrebno. 

Če vas smrad gnojevke moti, to povejte kmetu, zraven mu povejte pa še za dodatke proti smradu. Sicer je pa res žalostno, da se ne morete sami med seboj pomenit na vaški ravni, da sedaj to zahtevaš kar na državni. Vem da smrdi, saj tudi meni sosedova... ampak zavoljo skupnih odnosov boš pa že zdržal slab teden?

Omejitev gnojenja z gnojnico/gnojšnico ko ni dežja

Predlagam omejitev gnojenja z gnojšnico tako, da se prepove gnojenje, da kmetje lahko gnojijo kadar koli. S tem ko lahko gnojijo kadarkoli, dosti kmetov nalašč provocira vaščane/krajane in jim zaradi močnega smrada onemogoča zračenje prosotorv, velikokrat se zgodi tudi, da kmetje nalaš to počno več tednov zapored, poleg tega pa sploh takrat ni napovedano deževje, da bi ta smrad izničil. 

Predlagam tri predlogi in sicer :

Prvi je, da se z zakonom določi, da lahko kmetje začnejo gnojijo zemljišča z gnojnico le takrat ko začne deževati, tako se že v začetku zmanjša možnost smrada, ki je obupen, ter ostalega onesnaževanja. Seveda bi to veljalo samo za gnojnico, za katero vemo da ima zelo močan smrad, za gnojenje z gnojem pa bi ostalo vse nespremenjeno.

Drugi predlog je, da v primeru, da prvi predlog nebi bil sprejet, da se z zakonom določi, da je gnojenje možno samo ob določenih dneh. Strokovnjaki bi povedali kdaj je najbolj pirmeren čas za gnojenje in določiš točne dneve, npr enkrat spomladi in enkrat pozno poleti. Npr. Zadnji teden v marcu in pa zadnji teden v avgustu. Ves ostali čas pa bi bilo gnojenje z gnojšnico prepovedano.

Tretji predlog pa je, da v primeru, da ne prvi ne drugi nebi bila sprejeta, da se omeji gnojenje na občinski ravni, tako da se kmetje določene vasi dogovorijo kdaj bodo gnojili in da vsi gnojijo naekrat, seveda o tem obvestijo vse vaščane, Mislim da bi s tem predlogom naredili veliko k temu, da nebi bilo nejevoljnih vaščnaov, ki ne morjeo zračiti svojih prostoorv itd. Čisto preprosto, vrjetno bi se vsi strinjali, da če veš kdaj bodo gnojili, da potrpiš tisti teden, kot pa da se vsak kmet sam odloči brez da kdo ve, opaziš pa s tem, da začne smrdeti.

Še enkrat bi rad ponovil, problem je gnojnica in ne gnoj, zato za vse predloge velja samo za gnojnico!

 

Prosim za mnenje, 

Hvala