Mladi kmet naj ima prednost pri pridobitvi potrebnih kmetijskih zemljišč v državni lasti
Predlagam spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih tako, da bo mladim kmetom (prevzemnikom kmetije ali tistim mladim kmetom, ki želijo kmetovati na novo) omogočen absolutno prednostni zakup kmetijskih zemljišč v državni lasti.
Sedanja ureditev namreč predpostavlja možnost časovno neomejenega zakupa obstoječim zakupnikom. To pa ne glede na vrsto kmetijske dejavnosti in njen obseg ter vsebino in brez preveritve, če so v zakup dana zemljišča obstoječemu zakupniku sploh (nujno) potrebna. Edini pogoj sedaj je, da je zemljišče ustrezno obdelano (primeroma: travniki pokošeni, pašniki popaseni, njive zasejane) in da je plačana zakupnina. To lahko privede tudi do absurdne situacije, ko ima kmet kmetijsko zemljišče (npr. travnik) v zakupu zgolj zato, da ga kosi in prodaja seno, ker ga npr. za krmo sam sploh ne potrebuje. (Zakupi so tudi podprti s subvencijami glede na dejavnost itd., kar takšno početje tudi omogoča. Prav tako pa se zakupi za večkratnik cene zakupa dajejo v nedovoljen podzakup, kontrola pa je v takšnem primeru neučinkovita in se to zlahka pojasni in zakrije v druge oblike (sodelovanje pri setvi, spravilu itd.). Ob tem je potrebno vedeti tudi, da je sistemski zakupodajalec prav država preko Slada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki gospodari s kmetijskimi zemljišči v državni lasti, pri čemer so zakupi cenovno zelo ugodni.)
Tako mladi (novi) kmet po sedanju reditvi sploh ne more učinkovito konkurirati kot novi zakupnik obstoječemu zakupniku. Pri čemer zakupi trajajo običajno 10 let, lahko pa tudi več, odvisno od namembnosti kmetijskih zemljišč (trajni nasadi itd. tudi 20 let ali več). Pa lahko ima mladi (novi) kmet izdelan učinkovit in boljši načrt kmetovanja od drugega kmeta, a z dejavnostjo, če nima dovolj lastnih kmetijskih zemljišč, ne more niti pričeti, niti je razviti v primernem ali potrebnem obsegu.
Sedanja ureditev tako brez dvoma odvrača mlade kmete od vzpostavljanja novih, dodelanih in inovativnih kmetijskih gospodarstev ter kmetijske dejavnosti, ki nam je glede na cilje kmetijske politike potrebna in ki bi bolje in učinkoviteje popolnjevala nacionalne prehranske potrebe in te tudi poboljševala. Prav tako bi s tem postal poklic kmeta zanimivejši mlajšim generacijam, s čemer bi se poseglo tudi v problem staranja obstoječih nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki so običajno v povprečju premajhna za ekonomsko vzdržno dejavnost, pridobitev novih zemljišč pa je bistveno otežena, če že ne praktično nemogoča.
Prav tako ni najti razloga, da se zakup kmetijskega zemljišča, ko je ta enkrat sklenjen, podaljšuje v nedogled, brez možnosti konkuriranja drugih, predvsem novih in mladih kmetov. Kvalitetna presoja glede namena zakupa se namreč sploh ne opravlja, saj ni predpisana.
Da pri tem predlogu ne bi šlo za pomemben poseg v že pridobljene pravice, bi bilo potrebno presojati med vrsto dejavnosti, ki jo na zakupljenem zemljišču opravlja dosedanji zakupnik in presoditi potrebnost le-te glede na zahteve (GVŽ ipd.). V primeru, da se ugotovi, da zakupljeno zemljišče obstoječemu zakupniku ni nujno potrebno za kmetovanje, pa se bi zakup lahko sklenil prednostno z mladim (novim) kmetom, če ta zemljišče nujno potrebuje glede na vrsto in obseg dejavnosti, ki jo opravlja ali bi jo opravljal.
V obstoječe zakupe ta predlog ne posega, za v bodoče pa bi se zakup in predkupna pravica uredila v korist mladih (novih) kmetov, kot predlagano.