Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Varovanje - osebne kamere

4299 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

Varnostniki se, tako kot policija, veliko krat znajdejo v težki situaciji. Posebej kadar gre za uporabo fizične sile in uporabo silobrana.

Posebnost je varovanje gostinskih lokalov in javnih prireditev, kjer veliko krat pride do incidentov, v katerih so poškodovani tako varnostniki kot tudi kršitelji javnega reda in miru, ter reda na varovanem območju. Telesne poškodbe so različno hude in veliko krat se dogodi, da kršitelj toži varnostnika, ker bi ga naj le ta fizično poškodoval.

Predlagam, da se v zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1) doda člen, ki bi dovolil in določal uporabo telesnih kamer ali tako imenovanih bodycam-ov. S tem bi se povečala splošna varnost ljudi in premoženja, prav tako pa bi se zagotovila večja profesionalnost dela varnostnikov samih.

Posnetki s teh kamer bi se lahko nato uporabili tudi kot dokazno gradivo na sodišču, v kolikor bi prišlo do situacije, ko se drugače krivda ali ne krivda varnostnega osebja in udeležencev v postopku ne bi mogla dokazovati.

Prednosti uporabe osebnih kamer:

  • Večja varnost udeležencev javne prireditve.
  • Večji nadzor nad profesionalnim delom varnostnega osebja.
  • Lažje dokazovanje primerov na sodišču.
  • Zaradi psihološkega učinka bi posledično zmanjšali izgrede na prireditvah v gostinskih lokalin in na javnih prireditvah.
  • Lažji nadzor nad delom varnostnega osebja v primeru inšpekcijskega nadzora in s tem dela na črno (osebe, ki jih najame prireditelj in nimajo licence za varnostnika in niso uniformirani - ustrezno označeni).

Cena takšne opreme (bodycam) je zanemarljiva v primerjavi z efektom, ki ga doseže.

Vsekakor bo potrebno medresorsko usklajevanje zakonodaje, a glede na efekt, ki ga s tem dosežemo, je trud rentabilen.

16 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR J Jure Žnidarič 8 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


28. 6. 2016

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Zakon o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/11; v nadaljevanju: ZZasV-1) predpisuje normative za projektante in izvajalce sistemov tehničnega varovanja s pomočjo videonadzora ter ukrepe varnostnikov v zvezi z uporabo tovrstnih sistemov.

V skladu z ZZasV-1 med sisteme tehničnega varovanja, kot sredstva za obdelavo in arhiviranje podatkov povezanih s tehničnimi sredstvi in mehanskimi napravami namenjenimi varovanju, med drugimi spada tudi video in avdio nadzor.

Kadar je video nadzor neločljivo povezan s sistemi tehničnega varovanja, ki so namenjeni varovanju po ZZasV-1 je bistvenega pomena, da se izvaja z varnostnim osebjem. Pri tem so v prvi vrsti mišljeni pooblaščeni inženirji varnostnih sistemov, ki so odgovorni za izdelavo projektov za izvedbo sistemov tehničnega varovanja in nadzor nad izvajanjem sistemov tehničnega varovanja in varnostni tehniki, ki so neposredno odgovorni za izvedbo sistemov tehničnega varovanja ter vzdrževanje teh sistemov.

V četrtem odstavku 45. člena pa ZZasV-1 določa tudi, da sisteme tehničnega varovanja v skladu z ZZasV-1 in področno zakonodajo, ki ureja sisteme tehničnega varovanja lahko uporablja tudi varnostnik.

Tudi Pravilnika o izvajanju Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 100/11) v drugem členu določa, da varnostnik lahko na varovanem območju v času opravljanja nalog zasebnega varovanja uporablja sisteme tehničnega varovanja (video in avdio nadzor, tehnična sredstva in mehanske naprave za varovanje, kontrolo vstopa, pregled prtljage ali tovora, nadzor varovanega območja ter odkrivanje in preprečevanje neupravičenega vstopa…), če tako določajo pravila na varovanem območju, v skladu z ZZasV-1 in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Varovano območje je prostor, objekt ali območje v lasti, najemu ali upravljanju naročnika storitve, kot tako določeno s pogodbo z imetnikom licence. Ravno tako se šteje za varovano območje prireditveni prostor na katerem poteka prireditev, ki se varuje z varnostniki. Za varovano območje se šteje tudi območje, na katerem izvajalec internega varovanja izvaja interno varovanje za lastne potrebe. Varovano območje pa je v primeru opravljanja nalog varnostnika telesnega stražarja tudi neposredna bližina varovane osebe.

Pri tem velja opozoriti na določbo 14. člena ZZasV-1, ki varnostno osebje in povezane osebe v zadevah, ki so jim bile zaupane pri opravljanju zasebnega varovanja zavezuje k varovanju poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov.

Posebej velja omeniti zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ki ima za področje zasebnega varovanja več pomembnih določb. V členih od 74. do 77. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07) ureja uporabo videonadzora, od 78. do 81. uporabo biometrije in v 82. členu evidenco vstopa in izstopa iz prostorov, kjer posebej ureja namen vodenja evidence, katere osebne podatke se lahko vodi, ter čas hrambe osebnih podatkov iz te evidence. Omenjeni zakon je v pristojnosti Informacijskega pooblaščenca.

Ob tem bi omenili, da ima v R Sloveniji Policija v določenih primerih pristojnosti glede uporabe tehničnih sredstev pri zbiranju podatkov, pri izvajanju policijskih pooblastil in spremljanju javnih zbiranj (določila 113. in 114. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije). Navedene določbe so omejujočega značaja in po našem mnenju ne omogočajo vsesplošne uporabe video nadzornih sistemov.

Menimo, da določbe ZZasV-1 na področjih varovanja ljudi in premoženja, varovanja prireditev v gostinskih lokalih in varovanja javnih zbiranj, že sedaj zagotavljajo ustrezno kvaliteto varovanja ljudi in premoženja. Prav tako smo mnenja, da dodatna uzakonitev uporabe telesnih kamer ne bi pripomogla k povečanju splošne varnosti ljudi in premoženja, bi pa njihova uporaba vsekakor predstavljala večjo nevarnost zlorab in nezakonitih posegov v posameznikovo zasebnost, prav tako bi se posledično povečali stroški poslovanja za imetnike licenc, ob vsem tem pa menimo tudi, da njihova uporaba ne bi sledila načelu sorazmernosti glede posega v temeljne človekove pravice.

Že sedaj se v večini gostinskih lokalov in drugih varovanih območjih za varovanje uporablja tudi sisteme tehničnega varovanja. Podatki, ki se v teh primerih obdelujejo s sistemi tehničnega varovanja seveda v skladu z veljavno zakonodajo, se že sedaj lahko uporabijo tako v kazenskih kot tudi prekrškovnih postopkih. Zaradi tega menimo, da je to področje ustrezno urejeno in trenutno ne vidimo potrebe po spreminjanju tega področja oziroma dodatnem zakonskem določanju uporabe telesnih kamer za varnostnike.

Priloge:

Komentarji