Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Drugi tuji jezik v osnovni šoli

6162 OGLEDOV 8 KOMENTARJEV

Znanje tujih evropskih jezikov je za prebivalce držav članic Evropske Unije zelo pomembno zaradi pretočnosti delovne sile in na splošno za različne veje gospodarstva ter mednarodno sodelovanje. Ker se je za dobro kakovostno usvojeno znanje jezika treba učiti precej let, je najbolje začeti karseda zgodaj. Slovenci ne samo v evropskem, ampak tudi v svetovnem merilu na splošno spadamo med najboljše govorce tujih jezikov glede na povprečno število jezikov, ki ga govori povprečni prebivalec, in pa glede na kakovost tega samega. Vidimo lahko torej, da imamo na tujejezikovnem področju prav zares ogromno potenciala. Zato predlagam, da se poleg obveznega tujega jezika angleščina v vseh javnih osnovnih šolah v Sloveniji vpelje tudi obvezni drugi tuji jezik. Za začetek naj bodo to samo evropski jeziki, ki jih je moč opravljati pozneje na maturi, da se lahko srednje šole posvetujejo ter ustrezno organizirajo začetniški in nadaljevalski pouk za tisti jezik (ali več njih, če je to v okviru zmožnosti srednje šole), ki ga je večina vpisanih v 1. letnik imela v osnovni šoli. Zaenkrat so poleg angleščine tuji jeziki, ki jih je možno vzeti na maturi: francoščina, grščina, italijanščina, latinščina, madžarščina, nemščina, ruščina in španščina. Seznam bi lahko razširili tudi na druge evropske (npr. portugalščina, nizozemščina, švedščina, norveščina, finščina, češčina, slovaščina, hrvaščina, srbščina ...) in neevropske jezike (npr. japonščina, kitajščina, korejščina, hebrejščina, arabščina ...), seveda če in/ali ko bi za to bili čas, potreba in kapacitete. Drugi tuji jezik bi lahko posamezna osnovna šola določila sproti glede na anketo, s katero bi starše vpisujočih se v osnovno šolo povprašala o tem, kateri tuji jezik si želijo, da bi se njihov otrok učil poleg angleščine, ali pa bi šola imela ustaljeni drugi tuji jezik, ki ga ponuja (ali več njih). Lahko bi celo ministrstvo samo določilo, v kateri občini ali na kateri konkretni osnovni šoli naj se poučuje kateri drugi tuji jezik, da bi bila zastopanost jezikov pestra in enakomerno porazdeljena, torej da se ne bi velika večina slovenskih osnovnošolcev čudežno hotela učiti nemščine, ker je ta pač v teh časih trendna. Drugi tuji jezik bi se lahko učili bodisi od 1. razreda do konca 9. razreda bodisi samo od predmetne stopnje dalje, kakor bi se pač izkazalo kot najsmotrneje. Predlagam od 2 do 3 šolske ure drugega tujega jezika tedensko s prilagoditvijo fonda ur drugih predmetov ali pa brez nje. Tako bi lahko bodoče študente jezikovno opremili za izmenjave, bili zgled Evropski Uniji ter ne nazadnje bi tako lahko ustvarili nova delovna mesta za diplomante različnih jezikovnih smeri Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in drugih fakultet, ki trenutno nimajo ravno rožnatih možnosti zaposlitve pri nas. Še misel za na konec: Če že slovenska himna pravi, da »žive naj vsi narodi«, naj žive tudi vsi jeziki.

13 glasov

8 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR DavidLove 16 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


16. 1. 2017

Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport

Na MIZŠ se je sredi oktobra zaključila javna razprava o ureditvi položaja drugega tujega jezika v osnovni šoli. Ohranjanje in razvijanje jezikovne in kulturne raznolikosti sta dve izmed temeljnih načel in zavez, na katerih sloni delovanje tako Evropske skupnosti in Sveta Evrope kot Unesca in OZN. Tudi Vlada RS se je zavezala k spoštovanju in upoštevanju teh načel. To je razvidno v njenem programu delovanja na področju izobraževanja.

Zaveza o znanju več jezikov se odraža tudi v izobraževalnem sistemu. Le-ta predpisuje obvezno učenje vsaj enega tujega jezika vsem učencem v osnovni šoli, poleg tega predpisuje in spodbuja učenje manjšinskih jezikov na narodno mešanih področjih, ponuja učenje drugega tujega jezika trenutno za tiste, ki si to želijo, učenje slovenščine kot drugega jezika ter učenje maternih jezikov otrok priseljencev. Prav tako je posebna skrb namenjena tudi učenju latinščine, ki prispeva k ozaveščanju o trajnosti skupne evropske dediščine in lahko omogoči tudi uspešnejše učenje drugih jezikov.

Izkušnje poučevanja več jezikov so pokazale, da ima znanje jezikov pomembno vlogo pri razumevanju in zavedanju pomena slovenščine kot državnega, uradnega in učnega jezika. Znanje več jezikov učencu oz. učenki omogoča različne poglede na realnost in prispeva k večji medkulturni odprtosti šole kot prostora javnega delovanja. Načrti za delovanje na področju jezikovnega izobraževanja so zapisani tudi v Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport se zaveda pomembnosti zgodnjega in kontinuiranega poučevanja več tujih jezikov. Zato je v zadnjih letih naredilo pomembne korake pri zagotavljanju in spodbujanju večjezičnosti v osnovni šoli, da bi učencu in učenki omogočili sporazumevanje v dveh tujih jezikih po končani devetletki: devetošolec in devetošolka naj bosta s prvim tujim jezikom usposobljena za samostojna uporabnika jezika in s tem za nadaljnje izobraževanje ali poklicno pot. Znanje drugega tujega jezika jima omogoča osnovno sporazumevanje v tem jeziku, ju usposobi za učenje nadaljnjih jezikov, za učinkovito mobilnost ter pridobivanje medkulturnih izkušenj. Poleg praktične vrednosti znanje več jezikov prispeva k njuni splošni izobrazbi in večji razgledanosti.

Izobraževalni sistem trenutno omogoča učenje prvega tujega jezika od prvega razreda naprej. Pomemben korak naprej je bil narejen tudi pri zgodnejšem uvajanju drugega tujega jezika, ki se lahko kot neobvezni izbirni predmet poučuje od 4. razreda dalje. Pred tem je kot obvezni izbirni predmet obstajal samo od 7. razreda dalje ali kot interesna dejavnost. Raznolikost jezikov in pestrost ponujenih oblik učenja ter s tem povezana trenutna ureditev učenja in poučevanja tujih jezikov v osnovni šoli pa so tudi vir nezadovoljstva in razlog za razmislek o boljši sistemski ureditvi položaja učenja drugega tujega jezika v OŠ in pričujočo javno razpravo.

Drugi tuji jezik kot osrednji predmet razprave, ki je bila na to temo odprta minule mesece, je zaradi zapletenosti ponujenih oblik učenja in zaradi izbirne narave v praksi pokazal, da se tujih jezikov ne morejo učiti vsi tisti, ki si to želijo in zmorejo, kar je bil cilj umestitve drugega tujega jezika v predmetnik osnovne šole.

Pozivi deležnikov vzgojno-izobraževalnega procesa, naj se opravi razmislek o obstoječi jezikovni politiki ter preuči možnosti za izboljšanje sistemske ureditve položaja drugega tujega jezika v osnovni šoli, so spodbudili ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Makovec Brenčič, da je novembra 2015 imenovala Delovno skupino za ureditev položaj drugega tujega jezika v osnovni šoli. V delovni skupini, ki ji predseduje državna sekretarka dr. Andreja Barle Lakota, poleg predstavnikov Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Zavoda Republike Slovenije za šolstvo sodelujejo še predstavniki Iniciative za ohranitev obveznega tujega jezika v osnovni šoli, predstavniki vseh slovenskih filozofskih in pedagoških fakultet, Pedagoškega inštituta, Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Združenje ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva in Zveze aktivov svetov staršev Slovenije.

Pripombe, ki so prispele na javno razpravo, je delovna skupina preučila.

Z vidika predlogov rešitev se je največ razpravljavcev opredelilo za ponovno uvedbo obveznega učenja drugega tujega jezika oziroma za umestitev pouka drugega tujega jezika v urnik obveznega dela programa, pri tem pa se predlogi razlikujejo glede začetka poučevanja. Daleč največ jih zagovarja obvezo za poučevanje drugega tujega jezika v tretjem triletju.

Razpravljavci nadalje predlagajo pospešeno delovanje skupine, intenziviranje analiz sedanjih “pilotskih” projektov ter preteklih pozitivnih izkušenj v Sloveniji in tujini. Obenem se zavzemajo za čimprejšnjo pripravo nabora sistemskih rešitev za vsa metodično-didaktična, kadrovska, finančna in organizacijska vprašanja. Glavno besedo pri spremembah v šolstvu pa naj imajo najboljši praktiki, so še predlagali.

S končnimi rešitvami in odločitvami bomo javnost seznanili, ko bodo te pripravljene.

Priloge:

Komentarji