14. 11. 2016
Odziv Ministrstva za pravosodje
Po proučitvi predlogov ugotavljamo, da gre za podobne predloge, kot jih je zasledoval predlog Zakona za vzpostavitev javnosti, preglednosti in odgovornosti v pravosodju (predlog zakona), ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina 5000 volivk in volivcev. Ob obravnavi predloga zakona je Državni zbor na 22. seji dne 22. septembra 2016 sprejel sklep, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Do posameznih predlogov se je ob obravnavi navedenega predloga zakona izčrpno opredelila tudi Vlada RS v svojem mnenju, ki ga je sprejela na 98. redni seji dne 28. 7. 2016.
V nadaljevanju odgovora zato povzemamo zgolj ključne opredelitve:
Da sta pomembni prvini pravne države tudi kakovost in učinkovitost pravosodja, je Vlada v Nacionalnem reformnem programu 2016-2017 za področje pravosodja kot prioriteto določila nadaljevanje z delom na izboljšanju učinkovitosti, preglednosti in kakovosti pravosodnega sistema. Na redni seji Vlade dne 25. 2. 2016 pa je bil potrjen tudi Akcijski načrt prioritetnih aktivnosti ministrstev in vladnih služb v letu 2016. Med prioritetnimi aktivnostmi Ministrstva za pravosodje v letu 2016 je tudi aktivnost z naslovom »Reforma mreže sodišč, sodnega sveta, sistema imenovanja in udejanja odgovornosti sodnikov ter povečanje preglednosti delovanja sodstva in državnega tožilstva«.
Za dosego navedenih prioritet je zato skladno s programom Ministrstva za pravosodje in usmeritvami Vlade v tem mandatu v pripravi vrsta normativnih sprememb, katerih sprejem se predvideva do konca letošnjega leta. Priprava normativnih sprememb nastaja v sodelovanju s predstavniki pravosodnih organov, ki na nujnost nekaterih potrebnih sprememb opozarjajo tudi v svojih strateških dokumentih. Tako izpostavlja Vrhovno sodišče RS (v nadaljnjem besedilu: Vrhovno sodišče) v Otvoritvi sodnega leta 2016 ter Letnem poročilu o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za leto 2015, iz katerega jasno izhaja, da si Vrhovno sodišče intenzivno prizadeva za krepitev poslanstva sodstva, to je neodvisnega in nepristranskega ter kakovostnega sojenja brez nepotrebnega odlašanja s ciljem krepitve vladavine prava in pravne države ter varstva temeljnih pravic in svoboščin ljudi.
S spremembami procesne zakonodaje, Zakona o pravdnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZPP), novela ZPP-E, in Zakona o kazenskem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZKP), novela ZKP-N, ki so trenutno v zaključni fazi strokovne javne razprave, se predlaga ureditev ločenih mnenj. Za transparentnost odločitve sodišča, ki ga predstavljajo javno objavljena imena in priimki sodnikov, je nedvomno pomemben tudi podatek o izidu glasovanja ob sprejemanju odločitve v smislu, ali je bila le-ta sprejeta soglasno ali pa so posamezni sodniki glasovali proti odločitvi. Institut ločenega mnenja hkrati daje sodniku tudi možnost, da ohrani svoje dostojanstvo, npr. ko bi večinsko mnenje nasprotovalo njegovemu prepričanju. Tako se s predlogom novele ZPP-E in ZKP-N uvaja možnost pisanja ločenih mnenj na Vrhovnem sodišču. Z novelama se predlaga, da bodo vrhovni sodniki pri odločanju lahko podali ločena mnenja. Rešitev je oblikovana na podlagi vzora ureditve, ki sicer velja za ločena mnenja ustavnih sodnikov.
V okviru širše reforme sodniške zakonodaje je v zaključni fazi medresorskega usklajevanja tudi gradivo novega Zakona o sodnem svetu, katerega cilj je na sistemski ravni urediti pristojnosti in vlogo Sodnega sveta kot pomembnega gradnika pravosodnega sistema v Republiki Sloveniji. Ključne rešitve so usmerjene v krepitev njegove vloge in položaja, določneje pa je opredeljeno tudi razmerje Sodnega sveta do Vrhovnega sodišča in resornega ministrstva. Predlagane so tudi pristojnosti, ki se nanašajo na zbiranje in objavo podatkov o kršitvah človekovih pravic, pojasnjujemo, da je ena od novosti predloga Zakona o sodnem svetu tudi obveznost, da sodni svet o svojem delu pripravi poročilo, poda pa tudi analizo stanja v sodstvu v preteklem letu ter prognozo za naslednje leto. Z novo pristojnostjo bo sodni svet predstavil globlji prerez svojega pogleda na stanje v sodstvu, s tem pa bo lahko tudi opozoril na ugotovljene kršitve. Glede na navedeno menimo, da so predlagane dodatne pristojnosti že zajete v predlogu Zakona o sodnem svetu, ki je bil 5. 7. 2016 poslan v strokovno usklajevanje.
Spremembe normativih podlag, katerih cilj je med drugim tudi implementacija nekaterih predlogov, ki jih izpostavlja državljan, pa so dostopne na spletni strani Ministrstva za pravosodje. Predlogi, za katere je bilo ugotovljeno, da so potrebni proučitve v smislu dodatnega zakonskega normiranja, pa so kot že navedeno, v zaključni fazi priprave.