7. 11. 2016
Odzv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V zvezi s posredovanim predlogom pojasnjujemo, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustavno sodišče RS) dne 26. 3. 2015 št. U-I-239/14-10 izdalo odločbo, v kateri je ugotovilo, da je bil ZPIZ-1 v neskladju z Ustavo RS, ker ni vseboval izrednega pravnega sredstva, ki bi omogočal ponovno odmero pokojnin v nekaterih primerih. Hkrati je odločilo, da mora Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZPIZ) v roku 60 dni ponovno odmeriti pokojnino zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, za katere je v postopku revizije ugotovil, da so bile delnice odkupljene z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo, pa ta del plače ni bil vštet zaradi protipravne četrte alineje 46. ZPIZ-92. Ravno tako je določeno, da lahko v tem roku (60 dni) zavarovanci oziroma uživalci pokojnine, pri katerih ni bila opravljena revizija, zahtevajo revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup ter ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije. ZPIZ izda odločbo o ponovni odmeri pokojnine na podlagi posebnega izrednega pravnega sredstva razveljavitve ali spremembe dokončne odločbe iz 183. člena ZPIZ-2, in sicer na glede na rok, ki je v predmetni določbi določen. Ustavno sodišče je določilo tudi o učinkovanju izdane nove odločbe o odmeri pokojnine, in sicer od prvega dne po izdaji nove odločbe, v kolikor je bila odločba izdana po uradni dolžnosti oziroma od prvega dne naslednjega meseca po podaji zahteve, če je bila dana zahteva. Za tiste, ki so podali zahtevo za ponovno odmero pokojnine pred objavo ustavne odločbe, pa odločbe učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca po podaji take zahteve.
Ustavno sodišče je iz razloga, ker ZPlZ-1 ne velja več in ker ZPIZ-2 ne omogoča odprave posledic vseh obravnavanih zavarovancev, določilo način izvršitve svoje odločitve iz prve točke predmetne odločbe (40/2 člen Zakona o ustavnem sodišču). V konkretnem primeru namreč ne more priti do učinka razveljavitve, saj je bil ZPIZ-1 neustaven, ker določenega vprašanja, ki bi ga moral urejati, ni urejal. V takem primeru ustavno sodišče običajno naloži zakonodajalcu, da v določenem roku uredi stvar, kar v konkretnem primeru tudi ni mogoče, saj ZPIZ-1 ne velja več.
Ustavno sodišče je postavilo rok 60 dni za izdajo novih odločb zavarovancem oziroma uživalcem pokojnin, za katere se je v reviziji že ugotovilo, da so v pokojninsko osnovo za odmero pokojnine niso šteli deli plače namenjeni za notranji odkup delnic, kljub temu da so bili od tega dela plačani prispevki, hkrati pa je Ustavno sodišče podalo tudi podlago za uvedbo novih revizijskih postopkov za vse zavarovance oziroma uživalce pokojnin, katerim se je del plače ravno tako namenil za notranji odkup delnic, pa to v predhodnih postopkih/revizijah še ni bilo ugotovljeno. Tudi za te primere je Ustavno sodišče RS, kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in svoboščin ter varuh ustavnosti in zakonitosti, določilo rok 60 dni za podajo predloga za uvedbo revizije. Predlagatelj enako kot Ustavno sodišče RS meni, da je rok za uvedbo teh postopkov zadosten in je omogočal, da so lahko zavarovanci zahtevali uvedbo revizije v njihovih konkretnih primerih. Hkrati poudarjamo, da je ZPIZ na svoji spletni strani objavil tudi sporočilo za javnost, v katerem je vse morebitne upravičenca opozoril na možnost sprožitve revizije, ravno tako je v ta namen pripravil poseben obrazec za vložitev zahteve za revizijo ter ponovno odmero pokojnine, poleg tega je bila odločba Ustavnega sodišča javno objavljena tudi v Uradnem listu RS, problematika pa večkrat objavljena v medijih, tako časopisih, kot tudi raznih spletnih medijih.
Glede na to, da je zavod prejel preko 30.000 zahtev za revizijo in ponovno odmero pokojnine, je sklepati, da je bila javnost korektno obveščena in so tisti upokojenci, ki so bili mnenja, da so pri odmeri pokojnine prikrajšani, zaradi neupoštevanja dela plač, namenjenega notranjemu odkupu podjetja, v pokojninsko osnovi, imeli dovolj časa, da so zahtevo za revizijo in ponovno odmero pokojnine tudi vložili.