24. 1. 2017
Odziv Ministrstva za zdravje
Zdravniki lahko opravljajo pri svojem delodajalcu javnemu zdravstvenemu zavodu tudi zdravstvene storitve, ki so prihodki javnega zdravstvenega zavoda iz naslova opravljanja tržne dejavnosti. Veljavna zakonodaja, to je Zakon o zavodih, dopušča javnih zavodom opravljanje dopolnilne dejavnosti (oz. dejavnosti prodaje storitev na trgu), če razpoložljive zmogljivosti to omogočajo. Izvajanje dodatne dejavnosti javni zavod ne sme izvajati na račun slabše kakovosti in obsega zagotavljanja storitev, ki predstavlja program javne službe zavoda. Tržna dejavnost se v javnih zdravstvenih zavodih opravlja izven okvirov dejavnostih, dogovorjenih s pogodbo z ZZZS za izvajanje javne zdravstvene službe in presega obseg dejavnosti javne službe zavoda, določenega s področno zakonodajo. Opredeljena je z aktom o ustanovitvi in statutom zavoda. Poglavitni cilj tržne dejavnosti v javnih zavodih ni pridobivanje dobička, temveč je dopolnitev temeljne dejavnosti, predvsem če zmogljivosti niso povsem izkoriščene, izboljšanje kakovosti te dejavnosti ter zmanjšanje porabe javnih sredstev. Javni zdravstveni zavodi torej lahko opravljajo tudi samoplačniške dejavnosti, če imajo za to na razpolago opremske in kadrovske kapacitete, vendar ob pogoju, da se ta dejavnost izvaja izven delovnega časa, ki je namenjen za izvajanje javne zdravstvene službe. Pomembno pa je, da se v skladu z Zakonom o računovodstvu zagotovi transparentnost obeh dejavnosti ter obseg opravljanega dela, ločeno spremljanje poslovanja in poslovnega izida obeh dejavnosti, to je javne in tržne dejavnosti. Javnim zdravstvenim zavodom ne moremo povsem odvzeti možnosti opravljanja samoplačniške dejavnosti, saj nekateri pacienti želijo samoplačniške storitve (npr. tiste, ki niso krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja), prav tako samoplačništvo omogoča boljšo izkoriščenost opreme.
Nekateri javni zdravstveni zavodi pa oddajajo v najem neizkoriščene prostorske in opremske kapacitete koncesionarjem ali zasebnikom, ki opravljajo zdravstveno dejavnost. Najemnine od oddaje prostorov in opreme javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelje je Republika Slovenija, so v skladu z Zakonom o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, prihodek ustanovitelja. Dopustno je, da pri koncesionarju oz. zasebniku, ki izvaja zdravstveno dejavnost, delo na podlagi podjemne pogodbe opravlja tudi zdravstveni delavec, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, vendar mora pridobiti soglasje sveta javnega zdravstvenega zavoda, kjer je zaposlen. Za izdajo soglasja za delo pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost pa morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz 53. b člena Zakona o zdravstveni dejavnosti. Še posebej je potrebno preveriti, da zdravstveni delavec z delom pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ne presega obsega največje še dopustne tedenske obremenjenosti vsakega posameznega zdravstvenega delavca, upoštevajoč določbe o minimalnem trajanju dnevnega in tedenskega počitka ter letnega dopusta.