Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Višina pokojnine
 
igor863
Ogledov: 1795
Predlog poslan 03.01.2017
Z odzivom organa 14.02.2017
Zadnja sprememba 01.01.2017 00:30:09

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (24)  
moderator UKOM
Odziv objavljen: 14.02.2017

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Zahvaljujemo se vam za izraženo mnenje in hkrati v zvezi predlogom pojasnjujemo, da je temeljni namen predloga zakona zagotoviti starostno oziroma invalidsko pokojnino osebam, ki imajo daljšo pokojninsko dobo brez dokupa v Republiki Sloveniji in imajo navkljub temu zaradi nizkih plač, ki so jih prejemale v času aktivnosti, po splošnih pravilih odmerjeno izjemno nizko pokojnino, vsaj v enaki višini kot je višina varstvenega dodatka kot socialnega transferja (471 EUR mesečno).

Glede kriterijev, kateri naj bodo tisti upokojenci, ki jim bo zagotovljena pokojnina v najnižje določenem znesku, ne glede na to, da je njihova dejansko odmerjena pokojnina po splošnih pravilih nižja od tega zneska, je potrebno poudariti, da je predlog povzet po pobudi Zveze društev upokojencev Slovenije. Namen pobude in posledično zakona je zagotoviti najnižjo starostno in invalidsko pokojnino upokojencem z daljšo pokojninsko dobo brez dokupa vsaj v takšnem znesku, da jim za zagotovitev osnovne socialne varnosti ne bo treba zaprošati za varstveni dodatek, saj bo njihova pokojnina višja od le-tega.

Meja 37 let pokojninske dobe brez dokupa je bila določena na podlagi povprečne dopolnjene pokojninske dobe ob starostni upokojitvi v letu 2015, ki je za ženske znašala 37 let in 1 mesec, ter za moške 38 let in 1 mesec. Pomembno je poudariti, da se s predlogom zakona ne posega v veljavni sistem odmere pokojnine po ZPIZ, temveč se zgolj zagotavlja znesek najnižje pokojnine za dopolnjena leta pokojninske dobe brez dokupa, kadar le-ta presegajo povprečje. Na ta način želimo tudi dvigniti dejansko upokojitveno starost in posledično povprečno pokojninsko dobo v RS.

Hkrati poudarjamo, da so imele ženske, ki so se upokojevale pod pogoji, ki so veljali do ZPIZ-1, (ženske npr. 35 let pokojninske dobe in 53 let starosti), zakonsko določeno ugodnejšo odmero, in so se s 35 leti pokojninske dobe upokojile z enakim odmernim odstotkom (85% pokojninske osnove) kot moški pri 40 letih (člen 52. ZPIZ-92). Ravno tako jim je bila odmerjena pokojnina od nižjega povprečja zaporedja let (povprečje 10 zaporednih let), kar jih v zvezi z odmero pokojnine postavlja v ugodnejši položaj tako napram moškim, ki so se upokojevali tedaj in danes, kot tudi napram ženskim zavarovankam, ki se upokojujejo sedaj.

Na koncu bi želeli še dodati, da v skladu z obstoječo zakonodajo starostna pokojnina, odmerjena od najnižje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe brez dokupa, znaša za ženske 498 EUR, medtem ko za moške znaša skoraj 55 EUR manj (443,74 EUR), ob čemer je pomembno opozoriti, da je v letu 2015 povprečna doba prejemanja starostne pokojnine za moške znašala 17 let, za ženske pa kar 6,5 let več, t.j. 23 let in 6 mesecev.

Ob koncu bi še poudarili, da je predlog zakona še predmet koalicijskega usklajevanja, v okviru katerega bi morebiti lahko prišlo še do kakšnih sprememb pri sami kategoriji upravičencev do zagotovljene višini starostne ali invalidske pokojnine.
 

 

Priloge: