18. 4. 2017
Odziv Ministrstva za finance
Ministrstvo za finance si prizadeva za znižanje stroškov davčnega zavezanca pri plačevanju davkov in v zvezi z davčno izvršbo. V nadaljevanju navajamo pomembnejše ukrepe, ki jih je ministrstvo predlagalo oziroma sprejelo v letu 2015 in 2016, z namenom znižanja stroškov davčnega zavezanca pripravlja predloge sprememb zakonodaje.
Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13 in 25/14 - ZFU; v nadaljnjem besedilu ZDavP-2) ureja obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov in pravice ter obveznosti zavezancev za davek. ZDavP-2 za prihodke, ki so prihodek državnega proračuna določa, da se davek, če se ugotavlja z odločbo o odmeri davka, ne odmeri, če ne presega 10 evrov. V noveli Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2I (sprejeta v letu 2015), je določeno, da se davek, ki je izključno prihodek lokalnih skupnosti, ne odmeri, če bi ta ne presegel 5 evrov. V tej noveli je bila razširjena tudi možnost pobota in zvišan prag za začetek davčne izvršbe, kar znižuje stroške davčnega zavezanca in davčnega organa pri plačevanju davkov in davčni izvršbi. Z vidika stroškov davčnega zavezanca pa tudi ni nepomembno, da se davčna izvršba ne začne, če znesek davka ne presega 25 evrov (Ta omejitev pa ne velja, če davčni organ izterjuje denarne nedavčne obveznosti na podlagi izvršilnega naslova, ki ga izda drug organ (na primer Policija, ki izreka globe v prekrškovnem postopku). V teh primerih začne davčni organ izterjavo ne glede na višino obveznosti).
Upoštevajoč navedeno, od letošnjega leta do primerov plačevanja davkov v višini, ki jih izpostavlja predlagatelj, tudi za davke, ki so prihodek lokalnih skupnosti, ne more več priti. Omejitev za nižje odmerjene davke, ki so prihodek državnega proračuna, pa velja že šestnajst let.
Določitev zneska, do katerega se davek ne odmeri, je odraz načela ekonomičnosti vodenja postopkov, ki zasleduje, da je treba postopek voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke. Zgoraj opisano pravilo velja za primere, če gre za plačevanje davka na podlagi odmerne odločbe davčnega organa, ne pa za primere plačevanja davka na podlagi samoobdavčitve in plačevanje davčnega odtegljaja.
V noveli Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, ki je začela veljati v letošnjem letu, je Ministrstvo za finance znatno znižalo stroške davčne izvršbe. Stroški za izdajo sklepa o izvršbi na dolžnikove denarne prejemke, na denarna sredstva pri bankah in hranilnicah, na denarne terjatve dolžnika in na dolžnikove materializirane in nematerialzirane vrednostne papirje so se s 25 evrov znižali na 10 evrov.
Ministrstvo za finance išče rešitve, ki bodo davčnim zavezancem omogočili plačevanje davkov brez provizije ali vsaj v takšne, ki bodo davčnim zavezancem omogočile nižje stroške kot jih zaračunavajo ponudniki plačilnih storitev, to so banke in hranilnice. V tem okviru tudi preučuje možnosti plačevanje plačevanja davkov s plačilnimi karticami prek spletne aplikacije UJPnet.