Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Sprememba 8. člena Zakona o sodniški službi

3002 OGLEDOV 16 KOMENTARJEV

Vladi predlagam, glede na to, da je pravosodje te države evropski prvak v kršenju človekovih pravic, da spremeni 8. člen Zakona o sodniški službi v delu, ki se glasi:

"Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po izteku svojega mandata ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo."

in sicer tako, da bi se po novem glasil:

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po pravnomočnosti sodbe, s katero ESČP ugotovi kršitve ČP in svoboščin, takoj ne izpolnjujejo pogojev za sodniško funkcijo.

Pomembno je, da TAKOJ po sodbi ESČP, kjer je ugotovljena kršitev ČP in svoboščin, ne izpolnjujejo pogojev za delo sodnika! Sedanja klavzula "PO IZTEKU MANDATA" je največji nateg ljudi, saj je vsakemu vsaj malo pravno pismenemu jasno, da na ta način noben sodnik za kršenje nikoli ne odgovarja, kaj šele da bi izgubil službo v pravosodju, saj imajo vsi dosmrtni mandat! Tako je sedanja določba, v tej obliki, popolnoma brezpredmetna!

Ob tem predlogu mi je sicer jasno, da bi čez noč ostali brez ustavnega sodišča, vrhovnega sodišča in vsaj tričetrtine ostalih sodnikov, ampak ostala bi elita, ki bi se res imenovala Sodniki z veliko začetnico. Poleg tega, da bi se na pravni fakulteti v prvi vrsti zares začeli učiti Pravo in ne Manipulacij s pravom, kakor je sedaj.

12 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Mirko Burkeljca 14 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


4. 4. 2017

Odziv Ministrstva za pravosodje

V zvezi z navedenim predlogom je treba primarno izhajati iz Ustave Republike Slovenije (Ustava), ki v 129. členu določa, da je funkcija sodnika trajna. Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni, vezani na Ustavo in zakon. V skladu z Ustavo je sodnik vezan tudi na splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe (8. člen Ustave). ZSS podrobneje določa, da mora sodnik pri uresničevanju svojih pravic in svoboščin vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. člen), ne sme opravljati funkcije ali dejavnosti, ki so po določbi Ustave ali po določbah ZSS nezdružljive s sodniško funkcijo (81. člen), sodniško funkcijo pa mora opravljati strokovno pošteno in vestno (2.a člen).

Določba 132. člena Ustave določa tri izhodišča za prenehanje sodniške funkcije. Prvo izhodišče je prenehanje sodniške funkcije po samem zakonu, kar določa 74. člen ZSS (npr. upokojitev, izguba državljanstva, izguba poslovne sposobnosti ali zdravstvene zmožnosti, izrečena disciplinska sankcija prenehanja sodniške funkcije, iz ocene sodniške službe izhaja, da ne ustreza sodniški službi, drugi razlogi). Kot drugo izhodišče je treba upoštevati drugi odstavek 132. člena Ustave, ki pride v poštev, če sodnik pri opravljanju sodniške funkcije krši Ustavo ali huje krši zakon ter ga državni zbor na predlog sodnega sveta lahko razreši. Tretje izhodišče pa določa tretji odstavek 132. člena Ustave, ki določa, da sodnika razreši državni zbor, kadar sodnik stori naklepno kaznivo dejanje z zlorabo sodne funkcije in je to ugotovljeno s pravnomočno sodno odločbo.

Če so v konkretnih primerih sodnega odločanja meje ustavnopravno in sistemskopravno zapovedanega neodvisnega sodniškega odločanja prekoračene ali gre celo za izkazljive malomarnosti, ki jih nikakor ni možno umestiti v okvir neodvisnega sodniškega odločanja, pa so za sankcioniranje tovrstnih prekoračitev že določeni ustrezni mehanizmi, ki jih ZSS določa preko institutov ocene sodniške službe, ugotavljanja disciplinske odgovornosti in službenega nadzora sodnikovega dela. Uporaba posameznih institutov je primarno v pristojnosti predsednikov sodišč, sodnikov samih in sodnega sveta, določene vzvode pa ima v omejeni obliki tudi minister za pravosodje.

Poleg navedenega imajo v sistemu zavor in ravnovesij ključno vlogo tudi določbe procesnih predpisov, po katerih so nadzoru odločanja v konkretnih sodnih postopkih namenjena pravna sredstva. Pravna sredstva v sodnih postopkih namreč strankam omogočajo, da sodišče višje stopnje preveri nepristranskost, pravilnost in zakonitost odločitev sodišč nižje stopnje. Poleg možnosti, da stranke uveljavljajo pravna sredstva (redna in izredna), pa je že po Ustavi določena pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti predpisov z Ustavo, varstvo človekovih pravic in svoboščin pa se zagotavlja preko sistema ustavne pritožbe pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije.

Nenazadnje je pod posebnimi pogoji kot korektiv pri varstvu človekovih pravic in svoboščin pomembna tudi vloga Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in Sodišča Evropske unije. Vsekakor je temeljna obveznost države, da spoštuje mednarodno obveznost, ki jo nalagajo sodbe ESČP ter zagotovi prenehanje kršitev Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP) in izvršitev sodbe ESČP v svojem pravnem redu. Glede na navedeno menimo, da se s predlogom ne zasleduje cilja, to je uresničevanje sodb ESČP v pravnem redu Republike Slovenije.

Kot zaključno še enkrat poudarjamo, da vsebuje veljavna zakonodaja širok nabor mehanizmov za preverjanje dela sodnikov tudi v primeru kršitev, ki jih omenja predlagatelj, zato menimo, da je navedena pobuda že ustrezno zajeta na normativni ravni in zato predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Priloge:

Komentarji