Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

avtocesta omejitev 130km/h in 150km/h

4436 OGLEDOV 21 KOMENTARJEV

predlagam da se v zakonu o pravilih cestnega prometa v 46. členu v drugi točki doda alineja k že obstoječemu:

na posameznih cestah v naselju ali njihovih delih je največja dovoljena hitrost za vozila lahko največ 70km/h , če varnost prometa in predpisani prometnotehnični elementi to omogočajo in je to določeno s predpisanim prometnim znakom.

da bi veljalo za avtoceste enako, primarno 130km/h, na odsekih kjer bi bilo možno in varno pa 150km/h.

kar se tiče vprašanja kaj pa tovorna vozila in avtobusi? omejitve teh kategorij določata člena 47. in 48. člen tega zakona

20 glasov

13 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR K krepki 21 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


3. 4. 2017

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

VARNOST CESTNEGA PROMETA

Prekoračitev hitrosti je še vedno razširjeni družbeni problem in predstavlja enega glavnih vzrokov prometnih nesreč z najhujšimi posledicami tako v Sloveniji, kot tudi v drugih državah članicah Evropske unije.

V letu 2016 je bilo obravnavanih 17931 prometnih nesreč, v letu 2015 pa 17943, kar pomeni za 0,1 % manj kot v letu 2015. V omenjenih nesrečah je bilo udeleženih 32561 oseb, v letu 2015 pa 32725 ali za 0,5% manj kot v letu 2015

Hitrost vožnje je pomemben dejavnik prometne varnosti, ki je neposredno povezan z močjo trčenja in njegovimi posledicami, prav tako pa je povezan s tveganjem udeležbe v prometni nesreči, saj imajo vozniki pri visokih hitrostih manj časa za ustrezno reagiranje, kar posledično privede do večjega števila prometnih nesreč.

Na slovenskih cestah je leta 2016 zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 42 udeležencev od skupno 130 mrtvih (32,3% glede na število vseh mrtvih udeležencev v cestnem prometu v letu 2016), v letu 2015 pa je umrlo 49 udeležencev od skupno 120 mrtvih (40,8% glede na število vseh mrtvih udeležencev v cestnem prometu v letu 2015), kar pomeni, da se je število mrtvih zaradi neprilagojene hitrosti glede na leto 2015 zmanjšalo za 14,3%.

V letu 2016 je bilo zaradi neprilagojene hitrosti hudo telesno poškodovanih 299 od skupno 850 udeležencev (35,2% glede na število vseh hudo telesno poškodovanih udeležencev v cestnem prometu v letu 2016), v letu 2015 pa je bilo hudo telesno poškodovanih 328 od skupno 932 udeležencev (35,2% glede na število vseh hudo telesno poškodovanih udeležencev v cestnem prometu v letu 2015), kar pomeni, da se je število hudo telesno poškodovanih zaradi neprilagojene hitrosti glede na leto 2015 zmanjšalo za 8,8 %.

V letu 2016 je bilo zaradi neprimerne oziroma neprilagojene hitrosti lahko telesno poškodovanih 1917 od skupno 7606 udeležencev (25,2% glede na število vseh lahko telesno poškodovanih udeležencev v cestnem prometu v letu 2016), v letu 2015 pa je bilo lahko telesno poškodovanih 1781 od skupno 7778 udeležencev (22,9% glede na število vseh lahko telesno poškodovanih udeležencev v cestnem prometu v letu 2015), kar pomeni, da se je število lahko telesno poškodovanih zaradi neprilagojene hitrosti glede na leto 2015 povečalo za 7,6%.

TEHNIČNI STANDARDI IN OSTALI VIDIKI

Promet lahko zelo varno poteka tudi pri hitrosti 130 km/h ali celo pri višji hitrosti, če to omogočajo tehnični standardi in okolje, v katerega je umeščena avtocestna trasa.

Tehnični elementi cest se v Sloveniji določajo na podlagi Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS št. 91/05, 26/06 in 109/10 – ZCes-1). V pravilniku so za posamezne kategorije cest določene največje projektne hitrosti, tem pa so v nadaljevanju prilagojeni posamezni geometrijski in tehnični elementi ceste (horizontalni polmer krivine, polmer vertikalne zaokrožitve, prečni nagib vozišča, širina prometnih pasov, itd). Pravilnik določa tudi nekatere druge elemente, ki so s projektno hitrostjo neposredno povezani. To so na primer minimalni koeficient drsnega trenja, velikost preglednih berm in preglednih trikotnikov, itd.. Vsi ti elementi so za avtoceste prilagojeni najvišji dovoljeni hitrosti 130 km/h, ki je določena v veljavnem Zakonu o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo in 68/16).

Projekt hitrost in z njo povezani elementi predstavljajo na odsekih cest, na katerih so zaradi prostorskih in drugih omejitev uporabljeni minimalni elementi ceste, pomembno oviro pri razmišljanju o možnem dvigu največje dovoljene hitrosti. Na nekaterih odsekih, kjer so uporabljeni boljši projektni in geometrijski elementi, je vožnja s hitrostmi, ki so višje od 130 km/h, v praksi sicer mogoča, vendar v nasprotju s predpisi.

Najvišje dovoljene hitrosti, ki jih določa Zakon o pravilih cestnega prometa, so usklajene z omejitvami hitrosti v večini evropskih držav. Izjema sta le Nemčija, kjer je 130 km/h priporočena hitrost, ki pa jo s spremenljivo prometno signalizacijo zelo pogosto znižajo na 120 km/h (količina in struktura prometa, dež, megla, …) in Italija, kjer je višja hitrost dovoljena le na šest in več pasovnih avtocestah, ki jih pri nas nimamo. Za znižanje najvišje dovoljene hitrosti se je, zaradi varčevalnega vidika, odločila Španija, ki je zmanjšala najvišjo dovoljeno hitrost na avtocestah iz 120 km/h na 110 km/h, kar predstavlja z vidika varovanja okolja in zagotavljanja varnosti cestnega prometa učinkovit ukrep.

Po naši oceni povečanje najvišje dovoljene hitrosti ne bi pozitivno vplivalo na povečanje prepustnosti ceste in prometno varnost. Prepustnost ceste se, zaradi varnostne razdalje med vozili, s hitrostjo zmanjšuje. Strokovna literatura in praksa kažeta, da je največja prepustnost ceste pri hitrosti 80 km/h, zato je to hitrost, na katero v večini evropskih držav omejujejo hitrost v primeru zgostitev prometa. S stališča prometne varnosti pa se v primeru prometne nesreče pri tako velikih hitrostih, možnosti za preživetje voznika in potnikov bistveno zmanjšujejo. Vzrok temu niso le ogromne sile, ki v primeru trka vozila delujejo na voznika in potnike, ampak tudi oprema ceste, ki ni prilagojena takim hitrostim.

Dolžina varnostnih ograj pred nevarnim mestom oziroma objektom (drogovi, stebri nadvozov, zidovi …), nivoji zadrževanja varnostnih ograj in naletnih mehov ter številni drugi elementi so prilagojeni in preverjani za sedanji sistem omejitev hitrosti. Način preverjanja kakovosti in funkcije teh elementov pa predpisujejo standardi, ki jih sprejema Evropska unija in veljajo enotno za vse njene članice.

Prav tako bi bil učinek, ki bi ga imel ukrep zvišanja hitrosti na avtocestah ali delih avtocest iz 130 km/h na 150 km/h na hitrost potovanja, po naši oceni, minimalen. Če upoštevamo domnevo, da bi voznik namesto s 130 km/h uspel med Ljubljano in Koprom peljati s hitrostjo 150 km/h – vsaj na polovici trase avtoceste med tema dvema krajema (upoštevati je potrebno odseke s predori in viadukti, območja priključkov na katerih vozniki omogočajo ob zgoščenem prometu vključevanje na avtocesto z umikanjem na prehitevalni pas in voznike, ki prehitevajo s hitrostjo 130 km/h) – bi v Koper prispel 5 minut prej. To pa ni razlog, ki bi utemeljeval bistveno povečanje stroškov za vgrajeno opremo ceste in pričakovano zmanjšanje prometne varnosti. Za slednje je Evropska unija sprejela akcijski načrt katerega cilj je zmanjšati število mrtvih v naslednjih 10 letih za 50 %. Za doseganje tega cilja se številne države odločajo za znižanje največje dovoljene hitrosti in ne za njeno povečanje.

Priloge:

Komentarji