4. 4. 2017
Odziv Ministrstva za javno upravo
Prejeti predlog smo preučili na Ministrstvu za javno upravo. Ugotavljamo, da predlagano tematiko v povezavi z delovanjem Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (v nadaljevanju: agencija) ustrezno pokriva Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1, (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US in 81/15)) v prvi točki 2. odstavka 132. člena, ki se glasi:
»(2) Če agencija ugotovi, da na podlagi prejšnjega odstavka ni na voljo ustreznih in kakovostnih informacij, lahko s splošnim aktom predpiše, da morajo operaterji med drugim:
zagotoviti naročnikom informacije o veljavnih tarifah glede katere koli številke ali storitve, ki je predmet posebnih cenovnih pogojev, pri čemer lahko agencija glede na posamezne kategorije storitev zahteva, da se takšne informacije sporočijo neposredno pred vzpostavitvijo klica,« Agencija je 12. 6. 2013 na podlagi ZEKom-1 izdala Priporočilo o preglednosti in objavi informacij, katere namen je spodbuditi operaterje, da objavijo pregledne, razumljive, primerljive, ustrezne in posodobljene informacije o veljavnih cenah in tarifah, plačilih, povezanih s prekinitvijo pogodbe ter o splošnih pogojih dostopa do in uporabe javnih elektronskih komunikacijskih storitev, za katere je zaradi njihove razširjenosti in vsesplošne odvisnosti ključno, da jih operaterji vsem končnim uporabnikom in potrošnikom zagotovijo v jasni, izčrpni in preprosto dostopni obliki.
Z željo zaščititi uporabnike in jim omogočiti sprejemati informirane odločitve glede obsega, vrste in kakovosti storitev, ki jih uporabljajo, za dosego teh ciljev agencija najprej uporablja najmanj vsiljive mehanizme, zato operaterjem priporoča, da uporabijo samoregulativne in koregulativne ukrepe (npr. sklepanje prostovoljnih kodeksov ravnanja), s katerimi bodo povečali preglednost in javno objavili informacije, ki so v korist uporabnikom.
V primeru, da to priporočilo oziroma morebitni samoregulativni ali koregulativni ukrepi ne bi dosegli želenih učinkov, bo agencija objavo ustreznih in kakovostnih informacij predpisala s splošnim aktom.
V nadaljevanju agencija zahteva, da operaterji v največji meri sodelujejo z agencijo pri njenem spremljanju izvajanja tega priporočila. Navedeno vključuje zagotavljanje pisnih informacij o upoštevanju tega priporočila redno na lastno iniciativo in vedno, kadar agencija to zahteva skladno z določili 201. člena ZEKom-1.
Redno delo agencije zajema preverjanje izpolnjevanja priporočila o preglednosti in objavi informacij, ob povečanju števila pritožb uporabnikov pa lahko ukrepa z izdajo splošnega akta.
Ocenjujemo, da trenutno niso potrebne aktivnosti za nadaljnjo obravnavo prejetega predloga, saj obstajajo zakonske podlage, ki regulirajo področje obveščanja potrošnikov, prav tako agencija spremlja trg elektronskih komunikacij in bo ob morebitnih nepravilnostih ukrepala.
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 ZUE, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14 in 19/15) v 26. členu določa, da mora podjetje za blago oziroma storitve, ki jih ponuja, vidno označiti ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, v primeru, da je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Cena mora biti označena v eurih. Podjetje pa mora upoštevati označene cene. Če pristojni tržni inšpektorat ali drugi pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da cene blaga oziroma storitev niso označene ali niso vidno označene, izda odločbo, s katero prepove prodajo tega blaga oziroma storitev do odprave pomanjkljivosti.
Podjetje mora navesti vse informacije, vključno s ceno ali načinom zaračunavanja cene, že v oglasu, v katerem oglašuje storitev, ki jo izvaja na komercialni številki 090. Podjetje, ki ne poda vseh informacij (vključno s ceno ali načinom izračunavanja cene) ali so le te neresnične in bi s tem zavajalo ali utegnilo zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih elementov, ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da bi povprečen potrošnik sprejel odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel, bi lahko predstavljalo zavajajočo poslovno prakso, ki je v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (Uradni list RS, št. 53/07) prepovedana in sankcionirana. Zavajajoče je torej izpustiti bistvene informacije, ki jih glede na kontekst povprečni potrošnik potrebuje, za sprejem odločitve ali prikrivati bistvene informacije ali jih navajati na nejasen, nerazumljiv in dvoumen način.
Podjetja so torej dolžna vidno označili ceno, označeno ceno upoštevati ter potrošniku podati vse resnične informacije, ki so potrebne za sprejem odločitve. Pri tem je potrebno upoštevati, da je potrebno informacije jasno prikazati (že v oglasu), saj je nejasna informacija enakovredna opustitvi dajanja informacij, prav tako pa se šteje učinek poslovne prakse v celoti, vključno s predstavitvijo.
V skladu z vsem navedenim na ministrstvu menimo, da so določbe veljavne zakonodaje ustrezne in jih ni treba spremeniti ali dopolniti, saj že veljavna zakonodaja sankcionira nepravilno označevanje cen in nepoštene poslovne prakse.