Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Primernejše zaporne kazni

3097 OGLEDOV 13 KOMENTARJEV

V Sloveniji imamo premile kazni za brutalne umore in dejanja, kakršnih priča smo bili v zadnjih dneh. Sam sem še vedno v šoku in pretresen in se počutim zelo nemočnega. Kakšen človek moraš biti, da nekomu prizadaneš tako hude poškodbe že takrat ko je čisto nemočen in se bori za življenje? Takšen človek nima v družbi več kaj početi za moje pojme. Slej ali prej bo prišel iz zapora (grozi jima 15 let, kar pomeni maksimalno 10 let in pogojna), še slabše vzgojen kot je že in mu ne preostane drugega kot pa kriminal, ko pride na svobodo, seveda jezen na cel svet. Da ne omenjam trajanja postopka in koliko ur sodnikov, policajev, odvetnikov je tukaj vštetih, katere plača država sama seveda.

Da ne dolgovezim. Predlagam vladi, da sprejme dosmrtno zaporno kazen, oziroma dosmrtno zaporno kazen brez možnosti pogojnega izpusta. Kljub temu, da si udeleženca zadnjega umora zaslužita smrtno kazen za moje pojme pa je to vseeno prehuda oblika, katero uporablja zelo malo držav po svetu.

Moje mnenje je, da je 15 let zapora za brutalni umor čisto premalo!!! Morilec iz NM je star 20 let, ko pride ven bo star 35? Se vam zdi to pametno? Ali vam je vseeno?

15 glasov

7 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR B blaz_kovac 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


4. 4. 2017

Odziv Ministrstva za pravosodje

Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje, da je bila kazen dosmrtnega zapora v Republiki Sloveniji uvedena z uveljavitvijo novega Kazenskega zakonika v letu 2008. Skladno z ureditvijo v drugem odstavku 46. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16; KZ-1) se ta lahko izreče za najhujša kazniva dejanja zoper človečnost (genocid, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo in agresija. Skladno s pravili o izreku enotne kazni za kazniva dejanja v steku, pa se kazen dosmrtnega zapora lahko izreče tudi za dve ali več kaznivih dejanj po petem odstavku 108. člena (terorizem), po 116. členu (umor), po 352. členu (uboj predsednika republike), po drugem odstavku 360. člena (kaznovanje za najhujše oblike kaznivih dejanj zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev), po četrtem odstavku 371. člena (ogrožanje oseb pod mednarodnim varstvom) in po tretjem odstavku 373. člena (jemanje talcev) KZ-1.

Nadalje iz kriminoloških raziskav izhaja, da vse strožje predpisane kazni ne vplivajo na gibanje kriminalitete, saj preventivno (torej proti odločitvi potencialnega storilca za storitev kaznivega dejanja) deluje predvsem uspešnost pristojnih organov pri hitrem odkrivanju, pregonu in sojenju storilcem kaznivih dejanj. Ob tem je pomembno, da kazen dosmrtnega zapora, tako kot smrtna kazen, pomeni zgolj maščevanje družbe storilcu kaznivega dejanja, iz razvoja kazenskega prava in predvsem kaznovanja pa je jasno, da je treba povezovati različne vidike generalne in specialne prevencije, resocializacije, upoštevanja načela krivde pri določanju (zgornje) meje kazni in podobno, pri čemer povračilnost oziroma retribucija nikakor ni več glavni namen kaznovanja. Slednje izhaja tudi iz Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1E), ki je trenutno v obravnavi v Državnem zboru RS in ki predlaga opredelitev namena kaznovanja tako, da gre za varovanje temeljnih vrednot pravnega reda, generalno in specialno prevencijo ter predvsem resocializacijo ob spoštovanju človeškega dostojanstva in osebnosti storilca.

Upoštevaje zgoraj navedeno ter dejstvo, da je kazen dosmrtnega zapora v veljavni ureditvi predvidena le za nekatera najhujša kazniva dejanja, ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da širitev kroga teh kaznivih dejanj ni utemeljena.

Ministrstvo za pravosodje nadalje pojasnjuje, da je institut pogojnega odpusta ukrep, namenjen pripravi obsojenca na samostojno prevzemanje odgovornosti pod grožnjo, da se pogojni odpust lahko prekliče, če bo obsojenec v dobi do izteka kazni storil novo kaznivo dejanje. Veljavna ureditev, ki se nanaša na pogojni odpust v primeru izrečene kazni dosmrtnega zapora, pa poleg navedenega izhodišča dodatno poudarja še generalno preventivno funkcijo, saj je skladno s tretjim odstavkom 88. člena KZ-1 obsojenca mogoče pogojno odpustiti (ob obstoju ostalih zakonsko določenih predpostavk) šele, ko je prestal 25 let zaporne kazni. Ukinitev pogojnega odpusta v primeru izreka kazni dosmrtnega zapora ne bi sledila temeljnim vodilom izvrševanja kazenskih sankcij, še več, glede na novejšo prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (Sodba v primeru »Vinter in drugi proti Združenemu kraljestvu« (št. 71555/01, 16. 10. 2001), ki za ureditev kazni dosmrtnega zapora v Združenem kraljestvu navaja, da »… kazen dosmrtnega zapora pomeni kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ker zakoni Združenega kraljestva dopuščajo revizijo ali pogojni odpust le v zelo omejenih primerih razlogov sočutja oziroma humanitarnih razlogov…«. ) bi takšna ureditev lahko predstavljala kršitev 3. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (prepoved mučenja).

Priloge:

Komentarji