19. 7. 2017
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ) smo prejeli dopis, posredovan preko spletnega orodja predlagam.vladi.si, v katerem avtor izpostavlja problematiko vštevanja obdobja, za katera delodajalec delavcu ni obračunal prispevkov, v delovno dobo pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanja Slovenije ter predlaga Vladi Republike Slovenije ter pristojnim ministrstvom, da odpravijo nepravičnosti v zvezi s to problematiko na način, ki bo omogočil vštevanje tega obdobja v pokojninsko dobo in tako priznavanje te dobe pri upokojevanju na način, kot to velja za tiste delavce, ki jim je delodajalec prispevke obračunal, vendar pa jih ni plačal v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Zahvaljujemo se vam za izraženo mnenje in hkrati v zvezi predlogom pojasnjujemo, da je pokojninski in invalidski sistem obvezni zakonski sistem socialnega zavarovanja, zato se pravice iz njega praviloma priznavajo na podlagi vključitve v zavarovanje ter predhodno vplačanih prispevkov ter v odvisnosti od le-teh. 133. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15 in 23/17, v nadaljevanju ZPIZ-2) zato določa pravilo, po katerem se v zavarovalno dobo štejejo zgolj obdobja zavarovanja, če so bili za ta obdobja plačani predpisani prispevki. Če je bil za določeno obdobje zavarovanja plačan le del prispevkov, se v pokojninski dobi upošteva le sorazmerni del zavarovalne dobe. Vendar pa ZPIZ-2 pri svoji ureditvi upošteva omejeno zmožnost delavcev na plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato v nadaljevanju 134. člen ZPIZ-2 določa, da se ne glede na določbo prejšnjega člena (v zavarovalno dobo se štejejo obdobja zavarovanja, če so bili za ta obdobja plačani predpisani prispevki) v pokojninsko dobo štejejo obdobja, v katerih je delodajalec obračunal prispevke za obvezno zavarovanje od zavarovančeve plače, vendar jih ni plačal v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na uspeh ukrepov za izterjavo plačila prispevkov (določba pa velja le za delavce v delovnih razmerjih ter napotene delavce).
Predhodno veljavni ZPIZ-1 je problematiko vštevanja obdobij zavarovanja v pokojninsko dobo urejal nekoliko drugače. V 192. členu ZPIZ-1 je bilo določeno, da se v pokojninsko dobo štejejo obdobja, v katerih je, glede na podatke nosilca obveznega zavarovanja, delodajalec obračunal prispevke za obvezno zavarovanje od zavarovančeve plače, vendar jih ni vplačal v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na uspeh ukrepov za izterjavo plačila prispevkov. Drugi odstavek pa je določal še, da če je obstoj zavarovanja ali obstoj podatkov, ki se nanašajo na zavarovalno obdobje, mogoče ugotoviti na podlagi evidenc nosilca obveznega zavarovanja se, ne glede na možnost ugotovitve plačila prispevkov za obvezno zavarovanje ali, če tega ni moč dokazati zaradi stečaja ali druge oblike prenehanja delodajalca, pri katerem je bil zavarovanec v delovnem razmerju, šteje, da so bili prispevki za obvezno zavarovanje plačani.
MDDSZ je v letu 2005 izdalo mnenje št. 01700-10/2004, v katerem je ugotovilo, da v državi ni bilo izpostavljenih evidenc, iz katerih bi bilo za posameznega zavarovanca v delovnem razmerju mogoče natančno ugotoviti obdobje obračunanih in obdobje plačanih prispevkov in zato pritdilo mnenju Zavoda, da se določba prvega odstavka 192. člena ZPIZ-1 ne izvaja do vzpostavitve individualne evidence o obračunanih in plačanih prispevkih za posameznega zavarovanca v delovnem razmerju oziroma do spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ko so bili znani podatki o plačanih prispevkih se je doba računala na podlagi 191. člena ZPIZ-1, če pa bi se moralo obdobje obračunanih in plačanih prispevkov ugotavljati na podlagi individualnih evidenc davčnega organa, pa se je uporabila za zavarovanca ugodnejše določba drugega odstavka 192. člena ZPIZ-1. V skladu z izdanim mnenjem se je tako v pokojninsko dobo štelo tudi obdobje, za katerega ni bilo znano ali so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obračunani ali ne, saj za posameznega zavarovanca ni bilo vzpostavljene evidence, na podlagi katere bi lahko Zavod pridobil podatke (delodajalci so posredovali skupne podatke za vse zaposlene). To je veljalo tako v primeru, ko se bili prispevki obračunani kot tudi v primerih, ko delodajalci niso predložili obračuna davčnemu organu. Omeniti velja tudi, da je zakonodaja pred ZPIZ-1 določala vštevanje v zavarovalno dobo ob pogoju plačila prispevkov zgolj za tiste zavarovance, ki so bili sami zavezani za plačilo prispevkov. Delavci so tako imeli v celoti priznano zavarovalno dobo ne glede na obračun in plačilo prispevkov.
Pri izvajanju strožjega ZPIZ-1 se je tako interpretirala zakonodaja v korist delavcev, ki imajo omejen vpliv na obračunavanje oziroma nimajo instrumentov, s katerimi bi lahko delodajalca »prisilili« v podajo obračuna prispevkov in v plačilo prispevkov, ravno tako delavci v zvezi s plačilom prispevkov niso upniki v razmerju do delodajalca. Ker delavci tako ne morejo vplivati na podajanje obračunov s strani delodajalcev ter na plačilo obveznih prispevkov, se je v preteklosti vedno odločalo v korist delavca, in sicer tako da se je doba štela ne glede na obračun prispevkov in ne glede na njihovo plačilo, saj Zavod tudi ni razpolagal s individualnimi podatki o obračunu in plačilu prispevka za posameznega delavca.
S 1. 1. 2016 je prišlo do začetka uporabe spremenjene ureditve, ki določa, da so delodajalci, ki so plačniki davka v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek za delavce v delovnem razmerju ter za osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo in izpolnjujejo pogoje za obvezno zavarovanje po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v obračunu davčnega odtegljaja, ki ga v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, predpiše minister, pristojen za finance, dolžni sporočiti tudi podatke, ki so potrebni za oblikovanje prijave podatkov o osnovah, ter spremembe teh podatkov, in sicer na način in v rokih, predpisanih z zakonom, ki ureja davčni postopek za predložitev obračuna davčnega odtegljaja. Na tej podlagi sta bila sprejeta Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (Uradni list RS, št. 93/2014), in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (Uradni list RS, št. 101/2015) ki določata podatke, potrebne za oblikovanje prijave o osnovah ter sprememb teh podatkov za osebe v delovnem razmerju na obračunu davčnega odtegljaja. Ne glede na to, da se bodo podatki za oblikovanje prijave o osnovi od 1. 1. 2016 dalje zbirali na obračunu davčnega odtegljaja, pa so delodajalci v skladu s prehodno določbo dolžni do 30. 4. 2017 posredovati podatke o osnovi na obrazcu M-4 za leto 2016, za obdobja po 1. 1. 2017 pa ta njihova obveznost preneha.
Na podlagi spremenjene ureditve bo Zavod razpolagal s podatki o obračunanih prispevkih in o tem bo vodil tudi evidenco, saj bo od FURS pridobil REK obrazce na podlagi katerih bo sam izpolnil M4 obrazec in podatke vpisal tudi v matično evidenco zavarovancev. Zato se pojavi problematika pri tistih delavcih, za katere delodajalec ne predlaga obračuna. Tem se je do sedaj obdobje štelo v pokojninsko dobo z interpretacijo, da Zavod ne razpolaga s podatki za posameznega zavarovanca o obračunu prispevkov oziroma o ne predložitvi obračuna, zato je Zavod tudi po spremembi zakonodaje oziroma uveljavitvi ZPIZ-2 še vedno postopal v skladu z navodilom MDDSZ iz leta 2005, ker je bilo to v korist delavcev. Ob vzpostaviti evidence, pa ni več razlogov oziroma ni več možna interpretacija zakonodaje na ta način, saj Zavod razpolaga s potrebnimi podatki in se delavcem, ki delajo pri nepredlagateljih obračunov plač, obdobje za katerega niso posredovani obračuni po trenutni dikciji zakona ne bo več štelo v pokojninsko dobo.
MDDSZ je tako seznanjeno s problematiko vštevanja obdobja, za katerega delodajalci niso obračunali prispevkov za socialno varnost, v pokojninsko dobo in ob sodelovanju preostalih institucij išče možne rešitve nastale problematike, in sicer predvsem na način, ki bi omogočil tudi delavcem, za katere delodajalci niso predlagali obračuna prispevkov za socialno varnost v pokojninsko dobo. Hkrati poudarjamo, da so bili pozitivni premiki narejeni tudi z vzpostavitvijo informativne osebne evidence, v kateri se vodijo podatki o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki, o obračunanih prispevkih po posameznih letih, o plačilu prispevkov po posameznih letih ter o obdobju zavarovanja, ki pripomore k večji obveščenosti zavarovancev/delavcev. Predmetno evidenco vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki omogoča elektronski vpogled v evidenco. Pravna podlaga za vzpostavitev predmetne evidence pa je bila vzpostavljena z novo pokojninsko zakonodajo, ki je začela veljati s 1. 1. 2013.
Ustreznost ureditve plačevanja prispevkov ter problematike neplačevanja le-teh je bila obravnavana tudi v okviru delovne skupine za pripravo Bele knjige o pokojninah. Problematika neplačevanja prispevkov ima tako posebno mesto tudi v tem dokumentu, kjer je področju namenjeno posebno poglavje, v katerem je razdelana trenutna ureditev, predlagane pa so tudi možne rešitve, ki jih je delovna skupina videla tudi v smeri poenotenju zavarovalnih podlag in zavarovalnih osnov ter prispevnih stopenj. S tem bi se olajšalo delo nadzornim organom, katerih delo je na podlagi veljavne zakonodaje oteženo, saj je zakonodaja na tem področju razdrobljena in predvsem zelo kompleksna. Vendar pa bo kljub vsemu treba za izboljšanje pobiranja in nadzora nad pobiranjem prispevkov poleg področnih zakonodaj spremeniti tudi davčno zakonodajo. Hkrati je delovna skupina za pripravo Bele knjige o pokojninah ugotovila, da tudi vsi napori in vzpostavitev informativne podlage za obveščanje delavcev, ki so bili že izvedeni, v praksi ne zmanjšujejo možnosti za kršitve pravic delavcev in neplačevanje prispevkov. V zvezi z ureditvijo te problematike, ki je širša in večplastna, je bilo s strani različnih ustanov in interesnih združenj podanih več predlogov za ukrepe, ki bi povečali delež plačila prispevkov. Vsekakor morajo biti ukrepi sprejeti na več področjih in medsebojno usklajeni ter povezani v učinkovit sistem.
MDDSZ si v okviru svojih pristojnosti na področju delovno pravne zakonodaje prizadeva za učinkovito zaščito temeljnih pravic delavcev in izboljšanje nadzora nad zakonitim izvajanjem zakonodaje. Skupaj Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) poteka intenzivno sodelovanje z Ministrstvom za zdravje, in sicer z namenom poenotenja sistema zavarovalnih podlag v okviru priprave nove zakonodaje s področja zdravstvenega zavarovanja, s čimer naj bi se izboljšala ter poenostavila pravna ureditev ter s tem omogočilo učinkovitejši nadzor tako nad samimi vključitvami v zavarovanje kot tudi kasneje nad plačevanjem prispevkov ter tako omogočil učinkovitejši sistem pobiranja prispevkov.
Ravno tako MDDSZ sodeluje z Zavodom na področju problematike priznavanja pokojninske dobe tistim delavcem, za katere delodajalci ne predlagajo obračunov plač in za katere od leta 2017 dalje ne bo več obstajala podlaga za upoštevanje teh obdobij v pokojninsko dobo. Pojasnjujemo torej, da se v zvezi z izpostavljeno problematiko na MDDSZ z vidika različnih področij iščejo možne rešitve, ki bi problematiko reševale celovito in tako, da bi se zagotovilo varstvo pravic delavca, še posebej ob ugotovitvi, da gre v sicer pogodbenem razmerju med delavcem in delodajalcem, za šibkejšo stranko, ki na plačilo ter obračun plač nima neposrednega vpliva. Hkrati se bo z opozorilo oziroma obveščanje zavarovancev, katerim delodajalci ne bodo obračunali ali pa plačali prispevkov za socialno varnost, in sicer z namenom njihove seznanitve, ozaveščanja o njihovih praviceah ter hitrejšega uveljavljanja njihovih pravic.