Pomagajmo v šoli: soočanje mladih z aknami in vpliv na njihovo duševno zdravje
Večkrat spregledamo duševne stiske otrok/najstnikov, ko pa je lahko vzrok zanje tako očiten. Poleg drugih travmatskih izkušenj lahko na najstniško samopodobo vpliva tudi bolezen Acne vulgaris. To otroka poleg fizičnega zaznamovanja prizadene tudi duševno, vpliva na samopodobo in samozavest. Posledice so tudi manj stikov s sovrstniki, občutek sramu in nevrednosti. Tak otrok je posledično v šoli bolj pasiven in manj uspešen, kot bi lahko bil.
Ocenjuje se da mozolji / akne prizadenejo približno 85% populacije v letih od 13 - 25, oziroma da ima tolikšen del populacije vsaj enkrat izražene simptome aken v blažji ali težji obliki. Ogromna številka, a vendar temu v šolah še ne posvečamo dovolj pozornosti.
Rešitve za odpravljanje aken obstajajo in tudi lajšanje težav je zelo razvito. Na žalost zaradi težkega prepoznavanja stiske staršev mladostnikov, se ti dostikrat ne vključijo v zdravljenje, čeprav bi lahko tovrstne stiske močno omejili.
Akne so neprijetna tema za pogovor tudi med mladostniki in med mladostniki ter starejšimi. Zelo redko bodo ti zaupali svoje suševne stiske staršem in učiteljem. Zato je treba tovrstne težave prepoznati v šoli in pomagati tudi staršem.
Zato predlagam vladi oziroma ministrstvu za šolstvo ter zdravstvo, da se v redni učni program vnese tudi sistematično odkrivanje težav mladostnikov povezanih z aknami in ustrezno pomoč tem otrokom. pomoč v smislu usmeritev v zdravljenje (posvet zdravnika z otrokom), pomoč s pogovorom in nasveti, ter izobraževanjem o tej bolezni kot del učnega programa. Otroke moramo usmeriti v strokovno pomoč in samopomoč, preden se razvijejo hujše psihične motnje. Obstajajo tudi primeri samomorov otrok, prav zaradi duševnega trpljenja, ki ga ne prenesejo ob svojem videzu. Usmerimo jih v informativne strani kot so http://mozolji.si/ ali To sem jaz, kjer lahko postavijo vprašanja in dobijo odgovore. Ključno pa naj bo obisk dravnika, ki lahko predpiše brezplačno zdravljenje aken. Predlagam tudi seznanjaje staršev s to problematiko preko splošnih obvestil, roditeljskih sestankov, svetov staršev in podobno. Zavedamo se, da premalo staršev prepoznava tovrstno stisko svojih otrok.
Pomagajmo otrokom v stiski!