Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

POTRESNA varnost v sklopu energetskih sanacij

2659 OGLEDOV 7 KOMENTARJEV

Spoštovani,

Kot veste Slovenija spada med potresno bolj ogrožene države.

Velik del stavb je bilo grajenih pred letom 1963, ko so bili sprejeti prvi solidni predpisi o gradnji potresno odpornih stavb, del višjih stavb pa je bil grajen pred predpisi iz leta 1981, ki so urejali primerno gradnjo stavb višjih od 6 nadstropij.

Zelo neodgovorno se mi zdi, da se spodbuja energetsko sanacijo taksnih stavb, saj se s tem prepreci sanacija konstrukcije za naslednjih 30 let in pod taksno fasado se dejansko zakrijejo in skrijejo defekti v nosilnem sistemu zgradb.

Vladi predlagam, da se uvede zahteva da se za stavbe grajene pred letom 1964 in tiste visje od 5 nadstropij grajene pred 1982, pred energetsko sanacijo izdela statični izračun, ter študija potresne odpornosti (strosek cca. 50€/stanovanje), ter da se nevarne zgradbe ustrezno ojača.

VSAJ ENKRAT LAHKO DELUJEMO PREVENTIVNO, S TEM RESIMO ZIVLJENJA IN NASE PREMOŽENJE!

Lep pozdrav,

Vaš volivec

13 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S stanovalec 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


31. 7. 2018

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Prenova stavb je lahko kompleksen gradbeni poseg. Tudi energetska prenova - zamenjava fasade, ki lahko vpliva na druge bistvene zahteve (požarno varnost, mehanska odpornost in stabilnost, zvočna zaščita...) Zato v vseh razvojnih dokumentih, ki jih pripravljajo različna ministrstva opozarjamo na potrebo po celoviti prenovi stavb in na upoštevanje trajnostnih kriterijev pri tem. Na dveh področjih - energetski prenovi javnih stavb, ki jih financira Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) in pri prenovah, ki jih financira Eko sklad, smo s svojimi pobudami delno uspeli in se prenove delajo oziroma ocenjujejo bolj celostno. Za objekte v državni lasti, ki se bodo energetsko prenavljali preko razpisov MzI, smo večkrat naslovili pobudo, da se pred izvedbo energetske sanacije preveri gradbenotehnično stanje objekta. Pri posegih v stavbe v zasebni lasti, pa se srečamo z nevarnostjo prekomernega poseganja v zasebno lastnino. Zaenkrat nimamo pravne podlage, ki bi lastniku - investitorju , ki želi opraviti le »delno vzdrževanje« naložila bolj temeljito (in s tem dražjo) prenovo, ne glede na to, da bi bil objekt po taki celoviti prenovi bolj varen. Gradbeni zakon v četrtem odstavku 15. člena določa: »Objekti se rekonstruirajo, vzdržujejo ali se jim spreminja namembnost tako, da so izpolnjene bistvene in druge zahteve, ki veljajo v času spreminjanja objekta, pri čemer se preverjanje izpolnjevanja teh zahtev omeji na tiste bistvene in druge zahteve, ki so predmet spreminjanja objekta.« To pomeni, da zahtevka stranke nihče ne sme širiti na druge dele objekta (ki niso predmet prenove, kot si jo je zamislil investitor), prenovljeni deli objekta, pa morajo biti izvedeno tako, da so spoštovani vsi veljavni gradbenotehnični in drugi predpisi. Skrben investitor bo zato skupaj z izbranim izvajalcem, in morda celo s projektantom (če sam tega znanja nima) preveril, da predvidena prenova ne bo negativno vplivala na obstoječi objekt oziroma poskrbel, da bo pred energetsko sanacijo izvedena tudi druga (statična) sanacija objekta.

Na Ministrstvu za okolje in prostor smo lani izdali, letos pa ponatisnili dve publikaciji: zgibanko Prenove stavb in posegi v nosilno konstrukcijo stavb in knjižico Posegi v nosilno konstrukcijo stavb, s katerima dvigamo ozaveščenost o vlogi, ki jo ima konstrukcija za varno bivanje in uporabo stavb.

Priloge:

Komentarji