Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Podaljšanje obdobja za umerjanje kalorimetrov s 5 na 10 let

5532 OGLEDOV 7 KOMENTARJEV

Predlagam, da se obdobje umerjanja kalorimetrov podaljša na 10 let. Pred leti je že bil podan podoben predlog, a je bil s strani MGRT zavrnjen z razlogi, da obdobje umerjanja na 5 let predpisuje evropska direktiva in da imajo podobno ali še krajše obdobje predpisano mnoge evropske države. Obenem še navajajo, da so stroški umerjanja fiksni in znani v naprej - okoli 8 eur/letno.

V zadnjem času iščem ponudbe za umerjanje kalorimetrov v našem bloku, ki bodo letos stari 5 let. Cene za umerjanje enega kalorimetra (demontaža, prevoz v Ljubljano, umerjanje, prevoz nazaj in ponovna montaža) se gibljejo od 80 eur do 250 eur, pri čemer je sam strošek umerjanja, ki ga izvaja le en certificiran izvajalec, okrog 50 eur. To je več kot 2x več kot navaja MGRT. Zgodilo pa se je še to, da našega 5 let starega kalorimetra ne bo mogoče umeriti, saj izvajalec nima potrebnih priključkov in ga lahko le zabrišemo v smeti. Potrebno bo kupiti nove po ceni okrog 200 eur in več.

MGRT še navaja, da so merilniki podvrženi obrabi, se kvarijo in tako vplivajo na točnost razdelitve stroškov porabljene energije. To ne drži. Npr. Siemens navaja, da ultrazvočni kalorimeter nima mehansko premičnih delov, je robusten in ne potrebuje nobenega vzdrževanja.

O sami razdelitvi porabljene energije pa lahko napišemo še posebno poglavje. Na računu obračunane porabe toplote je okrog 40% fiksnih stroškov, pri variabilnem delu je tudi 20% fiksni strošek, nato so tu faktorji za lego stanovanja, nato je tu še najnovejša klavzula o uravnoteženju prenizke porabe. Tako da je delež, na katerega ima vpliv odčitek s kalorimetrov, vedno bolj le neka približna orientacija o delitvi stroškov. Za tak namen pa je vsa znanost o nujni in potrebni točnosti kalorimetrov, o njihovem umerjanju, o nakupovanju novih kalorimetrov vsakih pet let, o evropskih direktivah odveč. Stanovalci pač nismo vreča denarja brez dna, ki jo vsakih 5 let praznijo prodajalci kalorimetrov, le-ti prihajajo še vsak mesec s stroškom odčitavanja in delitve, da o praksah marsikaterega ponudnika toplote z visokimi fiksnimi stroški ne govorimo. Npr: nakup kalorimetra 242 eur, odčitki v 5 letih 100 eur, skupaj 342 eur. Če je znesek računa 50 eur, je fiksni strošek 20 eur, fiksni del variabilnega stroška 6 eur, potem znašajo stroški za kalorimeter v 5 letih kar 14 mesečnih stroškov glede na del, na katerega ima vpliv kalorimeter. Torej bi morali biti radiatorji zaprti 2 leti, da bi se naprava splačala.

Za povprečnega uporabnika so torej vsi stroški okrog umerjanja oz. nabave kalorimetrov vsakih 5 let nerazumno visoki in jih v petletnem obdobju s prihranki na računih za porabljeno toploto nikakor ne pokrije, čeprav še tako zapira radiatorje.

Zato predlagam, da se uredba za kontrolo oz. umerjanje oz. zamenjavo kalorimetrov na 5 let nadomesti z razumno dobo 10 let.

Če je problem spoštovanje evropske direktive, potem naj MGRT vloži zahtevek za spremembo direktive. Ne nazadnje že zaradi sledenja predpisov gospodarskemu in tehnološkemu razvoju tudi na tem področju.

16 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR K Kalorimeter 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


16. 3. 2018

Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

Zagotavljanje zaupanja v rezultate meritev je osnovna naloga zakonskega meroslovja, točnost merjenj pa je predpogoj za pošten obračun stroškov. Rok overitve je povezan z obdobjem, v katerem merilniki v uporabi zadržijo svoje meroslovne lastnosti, da ne presežejo dopustnih merilnih pogreškov, ki izhajajo iz mednarodnih standardov. Na točnost merjenja merilnikov toplotne energije pomembno vpliva kakovost vode v ogrevalnem sistemu in izpostavljenost elektronskih delov merilnika temperaturnim spremembam. Rok overitve v Sloveniji je skladen z roki, ki so v veljavi v državah s primerljivim sistemom (DE - 5 let, AT - 5 let, HU - 4 leta, SK - 4 leta, CH - 5 let, CZ – 4 leta, PL - 5 let).

Način delitve stroškov za toploto v stavbah z več posameznimi deli je določen s Pravilnikom o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli. Delež stroškov ogrevanja, ki je vezan na merjenje, predstavlja do 80 % stroškov. Kot sami navajate, predstavlja strošek overitve merilnikov toplotne energije manjši del stroškov povezanih z obračunom toplote. Drugi stroški, povezani z merjenjem toplote, so odvisni od pogodbenih razmerij med lastniki stavbe, upravniki, izvajalci delitve stroškov in izvajalci obračuna, kjer dejansko prihaja do velikih razlik.

Podaljševanje overitvene periode merilnikov toplotne energije primarno na podlagi opaženih razlik oziroma neugodnih pogodbenih razmerjih ni samodejno tehnično upravičeno. Podaljševanje overitvene periode prinaša manjše točnosti meritev (npr. pogreške večje od 10 %) in posledično odpira nova tveganja zaradi nezaupanja v rezultate meritev, ki sedaj niso prisotna.

Vlada Republike Slovenije je v letu 2017 sprejela Strategijo meroslovja v Republiki Sloveniji do 2025. Strategija predvideva uvajanje overitev na podlagi statističnega vzorčenja za vrste merilnih instrumentov, kjer je to upravičeno. Izvajanje overitev na podlagi statističnega vzorčenja pomeni, da se meroslovno pregleda le vzorec iz populacije meril, rezultati pregleda pa veljajo za celotno populacijo. Praksa kaže, da je potrebno glede uvedbe statističnega vzorčenja prvenstveno obravnavati vodomere in merilnike toplotne energije, ki se uporabljajo kot delilniki v stavbah z več posameznimi deli. Usmeritev iz Strategije meroslovja sovpada tudi z izdajo mednarodnega vodila OlML G 20 (2017) »Surveillance of utility meters in service on the basis of sampling inspecitons.«

Vaš predlog bodo na Uradu RS za meroslovje podrobneje preučili in obravnavali skupaj z ostalimi predlogi in informacijami s področja tehnološkega razvoja merilnikov toplotne energije in sprememb na trgu teh meril. Nato bomo po potrebi pripravili primeren predlog sprememb zahtev za merilnike toplotne energije v uporabi, vključno z roki overjanja. Pri tem bomo še posebej pozorni na roke overjanja za merilnike toplotne energije, ki se uporabljajo za namene delitve stroškov, in možnost vpeljave overitev na podlagi statističnega vzorčenja.

Priloge:

Komentarji