Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Nagrajevanje dela odvetnikov in merila

3055 OGLEDOV 1 KOMENTAR

Uzakoniti je potrebno, da odvetnik sodišču predloži katera dela je opravil, preiskave, porabljen čas, natančnost in na tej podjagi vrednoti delo, kot v podjetju. Prav tako stranka, kaj je naredila stranka za postopek in koliko časa je morala porabiti.

Pogosto si pripišejo in delijo nagrajevanja odvetnki, ki so preprosto plod trgovanj o zadevi.

Na podlagi "zmot" se pišejo sodbe, se jih potrjuje in potem se trži da se reče, za pritožbe in nadaljne postoke, kajti to se še bolj izplača.

Poleg tega strankam obračunavajo stroške po svoje, pogosto tožbo napeljejo do največjih taks, tudi z slepimi zahtevki...najamejo še cenilce za slepe prikaze.

Takšna ravnanja bi morala biti sankcionirana.

takšne napake potrebno obračunati njim.

Da kaj ni dokazano...stranko opozoriti in pisni izkazati kako so to storili....

14 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR I Irena Gasperlin 15 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


6. 3. 2018

Odziv Ministrstva za pravosodje

Uvodoma pojasnjujemo, da sodišče tako v pravdnem kot v kazenskem postopku upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo oziroma izpeljan kazenski postopek. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se ti stroški odmerijo po tarifi. Cene odvetniških storitev so določene z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/15), ki jo po določbi 19. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv; Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 – odl. US in 46/16) sprejema Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje. Pristojnost OZS za sprejemanje Odvetniške tarife je izraz ustavnega načela o samostojnosti in neodvisnosti odvetništva. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a) namreč v 137. členu določa, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon. Gre torej za urejanje vprašanj, ki zadevajo položaj odvetnikov in njihove stanovske organizacije. Določba 16. člena Odvetniške tarife določa, da je v specifikaciji računa, ki ga odvetnik izstavi, treba navesti zneske odvetniških stroškov za posamezne storitve in izdatke, predujme, kratek opis dejstev glede posameznih storitev, opis izdatkov, številke iz posebnega dela tarife, ki so bile uporabljene kot podlaga za odmero odvetniških stroškov ter vrednost predmeta pri storitvah, ki se vrednotijo po vrednosti predmeta. Pri navajanju zneskov, ki so v posebnem delu tarife določeni v razponu, mora odvetnik kratko obrazložiti razloge, ki utemeljujejo navedene zneske.

Po drugi strani pa ZOdv izrecno poudarja, da je odvetnik pri zastopanju stranke dolžan ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike. Odvetnik je za svoje ravnanje strankam odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava, poleg tega pa je z namenom zagotavljanja vestnega, poštenega in skrbnega ravnanja odvetnikov v ZOdv vključeno obsežno poglavje o disciplinski odgovornosti odvetnikov, odvetniških pripravnikov in odvetniških kandidatov. Dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, ter dejanja, ki pomenijo kršitev vestnega opravljanja dela in prakse v odvetniški pisarni, določa Statut Odvetniške zbornice Slovenije (60. člen ZOdv). Kot eno od hujših kršitev Statut normira tudi zaračunavanje stranki višjega plačila za delo kot mu gre po odvetniški tarifi ali zakonu o odvetništvu brez predhodnega pisnega dogovora. Ena od nalog OZS pa je tudi sprejem Kodeksa odvetniške poklicne etike, ki predstavlja zapis načel in pravil, po katerih se ravnajo odvetniki pri opravljanju svojega poklica.

Glede na vse zgoraj navedeno zaključujemo, da država omenjeno problematiko v zvezi z nagrajevanjem odvetnikov, s tem povezanimi merili in sankcioniranjem nedopustnih ravnanj ne ureja v celoti na zakonski ravni, temveč jo deloma prepušča avtonomnemu urejanju znotraj odvetniškega poklica, torej na ravni OZS kot njihove stanovske organizacije. Menimo, da je pobuda, kot jo naslavlja državljan, v posameznih predpisih že ustrezno normirana.

Priloge:

Komentarji