Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Plače in delo v srednjih šolah

6880 OGLEDOV 13 KOMENTARJEV

G. Koprivnikar in g. Štrukelj, vladni in sindikalni pogajalec, imata le en cilj: plače učiteljev. Vlada pravi "nimamo kje vzeti", sindikat pa "dolžni ste nam". V zdravi tržni ekonomiji sta pojma plača in delo tesno povezana. MZš je sprejelo Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje ..., ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 62/10, 99/10 in 47/17. V 5. členu, ki opredeljuje učno obveznost, je zapisano:

  • 19 ur pouka za učitelje slovenščine,
  • 20 ur pouka za učitelje (drugih splošnoizobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov
  • 25 ur pouka za učitelje praktičnega pouka in veščin,
  • 20 ur sodelovanja pri pouku za korepetitorje,
  • 30 ur sodelovanja pri pouku za laborante

Torej, 20 pedagoških ur pouka srednješolskih profesorjev predstavlja 4 pedagoške ure, oziroma 3 ure na dan. Zgornja meja tedenske obveznosti je 25 pedagoških ur. V tem primeru je delovne dnevne obveznosti slabe 4 ure. Razliko do 8 urne obveznosti plača država. Ker je pri nas še vedno 40 urna tedenska obveznost, jim država plača tudi ostalih napedagoških 20 ur. Enostavna računica pokaže, da v tednu opravijo 15 do 20 ur pouka. Seveda morajo opraviti še druge obveznosti, ki pa nikakor ne pokrijejo zahtevane tedenske obveznosti.

Pa še to. Na vsaka dva meseca je teden plačanih počitnic: jesenske, novoletne, zimske, prvomajske. Za zaključek pa še glavne počitnice.

Vem, da bom napaden s strani srednješolskih profesorjev. Branili se boste z različnimi neokusnimi pridevniki. Vendar, to je realno stanje. Pravilnik o normativih in standardih je zapisala vlada, profesorji ste ga pa potrdili.

Gospoda pogajalca najverjetneje o tem ne vesta nič, govorita le ali bo več denarja, ali ne. Pred vrati so volitve. Čudno se mi pa le zdi, da je Gospodarska zbornica Slovenije tako tiho, ker ima običajno veliko povedati o davkih in stroških dela.

Vladi predlagam, da takoj popravi Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojenga programa na področju srednjega šolstva, da bodo učitelji tudi po delu primerljivi s sorodnimi poklici.

21 glasov

9 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR J jfp 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


3. 4. 2018

Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport

Obseg vzgojno-izobraževalnega dela učitelja (v osnovni in glasbeni šoli, v poklicnem izobraževanju in v gimnaziji) določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Kako, vam pojasnjujemo v nadaljevanju odgovora.

Skladno z določili 119. člena ZOFVI delovna obveznost učitelja obsega:

  • pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci, vajenci, dijaki oziroma študenti višjih šol (t. i. učna obveznost),
  • pripravo na pouk (sprotno vsebinsko in metodično pripravo, pripravo didaktičnih pripomočkov),
  • popravljanje in ocenjevanje izdelkov in
  • drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa, ki obsega:
  • sodelovanje s starši,
  • sodelovanje v strokovnih organih šole,
  • opravljanje nalog razrednika,
  • organizirano strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje,
  • zbiranje in obdelavo podatkov v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževalnega in drugega dela,
  • mentorstvo učencem, vajencem, dijakom in študentom višje šole ter sodelovanje s šolami in visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo strokovne delavce,
  • mentorstvo pripravnikom,
  • urejanje kabinetov, zbirk, šolskih delavnic, telovadnic, igrišč, nasadov ipd.,
  • organiziranje kulturnih, športnih in drugih splošno koristnih in humanitarnih akcij, pri katerih sodelujejo učenci, vajenci oziroma dijaki,
  • pripravo in vodstvo ekskurzij, izletov, tekmovanj, šole v naravi, letovanj, taborjenj, ki jih organizira šola in
  • opravljanje drugih nalog, določenih z letnim delovnim načrtom.

V nadaljevanju ZOFVI:

  • v 120. členu za osnovne in glasbene šole določa, da v okviru z zakonom in kolektivno pogodbo določenega tedenskega polnega delovnega časa je tedenska učna obveznost učitelja največ 22 ur, v oddelkih podaljšanega bivanja in v bolnišničnih oddelkih pa največ 25 ur;
  • v 121. členu za poklicno izobraževanje določa, da je v okviru z zakonom in s kolektivno pogodbo določenega tedenskega polnega delovnega časa tedenska učna obveznost:
  • za učitelje splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov največ 20 ur,
  • za učitelja slovenskega jezika največ 19 ur,
  • za učitelja madžarskega in italijanskega jezika največ 19 ur,
  • za predavatelje višje strokovne šole največ 16 ur,
  • za učitelje praktičnega pouka in veščin največ 25 ur,
  • za strokovne delavce, ki imajo učno obveznost oziroma sodelujejo pri pouku, največ 30 ur;
  • v 122. členu za gimnazije določa, da je v okviru z zakonom in s kolektivno pogodbo določenega tedenskega polnega delovnega časa je tedenska učna obveznost:
  • za učitelje splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov največ 20 ur,
  • za učitelja slovenskega jezika največ 19 ur,
  • za učitelja madžarskega in italijanskega jezika največ 19 ur,
  • za učitelje praktičnega pouka in veščin največ 25 ur,
  • za druge strokovne delavce, ki imajo učno obveznost oziroma sodelujejo pri pouku, največ 30 ur.

Če v okviru z zakonom določene tedenske učne obveznosti ni mogoče organizirati pouka v skladu s predmetnikom, lahko ravnatelj učitelju ali drugemu strokovnemu delavcu določi dodatno tedensko učno obveznost za toliko ur, kot je določeno za posamezni predmet v oddelku, vendar ne več kot za pet ur, oziroma določi zmanjšanje tedenske učne obveznosti, vendar ne več kot za tri ure.

Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva, na katerega se sklicujete in je podlaga za zagotavljanje sredstev javnim zavodom, pa v 5. členu, ki določa učno obveznost učitelja, samo povzema določbi 121. in 122. člena ZOFVI.

Sicer pa navedeni pravilnik obsega učno obveznost strokovnih delavcev (kot že navedeno jo ureja enako kot ZOFVI), delovno oziroma učno obveznost ravnatelja in pomočnika ravnatelja, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativno-računovodske in tehnične službe, ter merila za oblikovanje oddelkov in skupin. Pred določitvijo normativov in standardov pa si mora minister v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZOFVI pridobiti mnenje pristojnega strokovnega sveta in reprezentativnih sindikatov s področja šolstva.

Vaš predlog se, če prav razumemo, nanaša na drugačno ureditev učne obveznosti, kot ene od sestavin delovne obveznosti učitelja. Ta je že sedaj 40 urna, tako kot pri vseh ostalih polno zaposlenih. Učna obveznost in naloge, ki jih še ima učitelj poleg pouka so opredeljene in določene v ZOFVI ter v Pravilniku o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva. Menimo, da je učna obveznost primerno urejena. O spremembi obstoječe zakonodaje v tem smislu, kot ga predlagate, ne razmišljamo.

Komentarji