Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Presejalni program za maligni melanom v RS

1971 OGLEDOV 3 KOMENTARJI

Maligni melanom spada po pogostnosti v sam vrh malignih tumorjev pri človeku in ima kljub intenzivnemu zdravljenju s kemoterapijo praktično najkrajše povprečno preživetje (poleg karcinoma trebušne slinavke), kar dokazuje tudi Register raka Onkološkega inštituta. Slovenija je po številu odkritih in obravnavanih primerov te oblike raka nad evropskim povprečjem, zato bi bila uvedba presejalnega testiranja v obliki dermatološkega pregleda celotnega telesa za vse slovenske državljane v 3. ali 4. desetletju življenja in nato na vsaj vsake 5 let obvezna. Druga možnost bi bili redni dermatološki pregledi, do katerih bi bil upravičen vsak prebivalec RS, stroške pregleda pa bi krilo obvezno zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Presejalna testiranja SVIT, ZORA in DORA so se izkazala za izredno učinkovita, zato je skrajni čas, da v Sloveniji zaženemo nov presejalni program. Na žalost smo Slovenci v borbi proti zgodnjim oblikam omenjenega raka večinoma prepuščani sami sebi in lastni denarnici, saj do dermatologa z napotnico pogosto ne moremo priti v pravem času.

36 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR T TB 31 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


3. 9. 2019

Odziv Ministrstva za zdravje

Primarni cilj vsakega organiziranega presejanja raka je odkrivanje predrakavih sprememb, raka in situ in mikroinvazijskega raka z namenom zmanjšanja incidence in/ali umrljivosti.

V primeru kožnega melanoma nimamo nobenih randomiziranih študij na osnovi katerih bi lahko napovedali uspešnost organiziranega presejanja splošne populacije. Ker ima melanomom nizko smrtnost (5-letna preživetja so okoli 90%) bi bilo za izvedbo prospektivne randomizirane študije o uspešnosti organiziranega presejanja potrebno vključiti okoli 800 000 ljudi in zato taka študija tudi v prihodnosti ne bo izvedena.

Rezultati observacijskih študij so sicer pokazali, da so melanomi, ki jih odkrijejo zdravniki tanjši od tistih, ki si jih odkrijejo bolniki, vendar pa to ni vplivalo na smrtnost.

Zaradi naštetega nobena država ne pozna organiziranega presejanja splošne populacije za kožni melanom. Namesto tega imajo nekatere države (Avstralija, Nova Zelandija, Velika Britanija, Nizozemska, Nemčija..) usmerjen pristop in priporočajo organizirano presejanje pri ljudeh, ki imajo visoko ogroženost za melanom. Pri definiciji visoke ogroženosti upoštevamo družinsko in osebno anamnezo, število melanocitnih nevusov, prisotnost atipičnih nevusov, fototip kože, izpostavljenost UV žarkom, obsevanje kože v mladosti in imunosupresijo.

Pri vseh ljudeh, ki ne izpolnjujejo kriterijev za visoko tveganje za nastanek melanoma/ smrti zaradi melanoma pa se priporoča pozoren pregled kože ob rutinskih kliničnih pregledih ( oportunistično presejanje) in edukacija laične javnosti o zgodnjih znakih kožnega melanoma (sistem ABCDE, znak grdega račka...).

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 6. 8. 2018 | 14:04:33

Presejalni program za maligni melanom v RS

Maligni melanom spada v sam vrh malignih tumorjev pri človeku in ima kljub intenzivnemu zdravljenju s kemoterapijo praktično najkrajše povprečno preživetje (poleg karcinoma trebušne slinavke), kar dokazuje tudi Register raka Onkološkega inštituta. Slovenija je po številu odkritih in obravnavanih primerov te oblike raka nad evropskim povprečjem, zato bi bila uvedba presejalnega testiranja v obliki dermatološkega pregleda celotnega telesa za vse slovenske državljane v 3. desetletju življenja in nato na vsaj vsake 5 let obvezna. Druga možnost bi bili redni pregledi, do katerih bi bil upravičen vsak prebivalec RS, stroške pregleda pa bi krilo obvezno zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Presejalna testiranja SVIT, ZORA in DORA so se izkazala za izredno učinkovita, zato je skrajni čas, da v Sloveniji zaženemo nov presejalni program. Na žalost smo Slovenci v borbi proti zgodnjim oblikam omenjenega raka večinoma prepuščani sami sebi in lastni denarnici, saj do dermatologa z napotnico pogosto ne moremo priti v pravem času.

Komentarji