Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Nezdružljivost zasedanja vodstvenih organov društva s sočasno zaposlitvijo v institucijah nadzora
 
heizenberg
Ogledov: 671
Predlog ustvarjen 15.11.2018
Z odzivom organa 08.01.2019
Zadnja sprememba 10.11.2018 12:09:21

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (0)   Popravki predloga  
moderator UKOM
Odziv objavljen: 08.01.2019

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Na podlagi Zakona o društvih, ki ureja ustavno pravico do združevanja v društva, je društvo samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovitelji ustanovijo, da bi v njem uresničevali skupne (nepridobitne) interese in v katerega se po ustanovitvi z namenom uresničevanja skupnih interesov, na način in ob pogojih, določenih v temeljem atku, včlanjujejo in delujejo tudi druge osebe - člani društva. Društvo (neposredno) upravljajo člani društva, ki morajo s temeljim aktom, ki ga sprejmejo na najvišjem organu (zboru članov), med drugim določiti tudi pogoje in način včlanjevanja, način upravljanja in zastopanje društva ter druga vprašanja, pomembna za upravljanje in delovanje društva.

Glede na dejstvo, da so zakonske omejitve pravice do združevanja na podlagi Ustave Republike Slovenije dopustne le, če to zahteva varnost države, določa Zakon o društvih zgolj osnovni okvir glede delovanja društva (načela, ustanovitev, registracijo ipd.), ne more pa postavljati pogojev za članstvo ali celo pogojev, ki jih mora izpolnjevati član društva, da bi lahko kandidiral za člana v organih društva. Kot samostojna članska organizacija, ki jo upravljajo člani, pa lahko pogoje, kakršne navaja predlagatelj v svojem predlogu, postavi društvo samo, in sicer na način, da pogoje za zastopnika ali za člana drugih organov društva, opredeli v temeljnem aktu, ki ga sprejme zbor članov.

Zaradi navedenega menimo, da podani predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.


Odziv Ministrstva za javno upravo

Na podlagi 100. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU) uradnik ne sme opravljati dejavnosti, če je dejavnost v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja; če bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela; če bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne; ali če je opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa. Preden uradnik začne opravljati dejavnost, za katero meni, da bi bila ali bi utegnila biti v nasprotju z navedenimi omejitvami, mora to sporočiti predstojniku, ki lahko opravljanje dejavnosti uradniku prepove s sklepom. Dolžnost sporočanja in omejitve ne veljajo za dejavnosti znanstvenega in pedagoškega dela, dela v kulturnih, umetniških, športnih, humanitarnih in drugih podobnih društvih in organizacijah, dela na publicističnem področju in za članstvo oziroma delovanje v političnih strankah. Uradniki na položajih generalnega direktorja, generalnega sekretarja, predstojnika organa v sestavi, predstojnika vladne službe, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine ne smejo opravljati pridobitnih dejavnosti, razen znanstvenega, raziskovalnega, pedagoškega, umetniškega in publicističnega dela oziroma kulturne dejavnosti. Uradnik, ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, mora o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito, nepristransko in objektivno oziroma preveriti, ali so bile tako opravljene.

Zakon o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju: ZIN) pa v 15. členu določa, da inšpektor ne sme opravljati dejavnosti oziroma ne sme opravljati dela za drugega delodajalca na področju, na katerem opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, razen če gre za znanstveno ali pedagoško delo. Kršitev te določbe se na podlagi 17. člena istega zakona šteje za hudo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.

Nasprotje interesov ureja tudi 4. poglavje Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo), ki je v pristojnosti Ministrstva za pravosodje. Na podlagi navedenega zakona mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Uradna oseba svoje funkcije ali službe ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Ta zakon ureja tudi posledice neupoštevanja dolžnosti izogibanja nasprotju interesov in postopek ugotavljanja nasprotja interesov.

Na podlagi zgoraj navedenega menimo, da veljavna zakonodaja, ki je v pristojnosti Ministrstva za javno upravo (ZJU in ZIN) v zadostni meri ureja vprašanje omejitev pri opravljanju drugih dejavnosti ter nasprotje interesov in da spremembe oziroma dopolnitve teh zakonov niso potrebne.

Priloge: