Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Predlog - nepovratna sredstva za leseno masivno gradnjo individualnih stanovanjskih hiš
 
Marcel Pravnik
Ogledov: 267
Predlog ustvarjen 21.11.2018
Glasovanje se zaključi 19.12.2018
Zadnja sprememba 16.11.2018 11:03:16

10 Za | 8 Proti
 
  Predlog   Število glasov   Komentarji (7)  
bombon | 21.11.2018 | 21:58
Načeloma podpiram vzpodbujanje lesene gradnje, a glede predloga imam nekaj pomislekov:
-zakaj bi država morala finančno vzpodbujati le en (masivni) tip lesene gradnje? Predlagana vrsta hiš je primerna za vikende ali apartmaje v hribovitem svetu ali podeželju, v mestih ali na primorskem pa ne;
-trditev, da brunarice ne potrebujejo dodatne izolacije ne drži, omenjena debelina stene ne zadosti Pures-u, tudi zaradi tega je v mestih bolj primerna izbira montažne (npr. okvirne) lesene gradnje.
theGreatOne | 06.12.2018 | 13:38
 
Tudi jaz sem za spodbujanje slovenske lesne industrije preko lesene gradnje in da se uporabljajo naravni viri iz domače okolice, vendar kako pa bomo vedeli, če je to res slovenski les ne pa les slabše kakovosti iz drugih držav. Zanima me kako bo mogoče nadzirati poreklo lesa. Poleg tega pa tudi kot je komentar pred mano povedal, lesena gradnja ni ravno primerna za Primorsko, kjer bi burja slabo vplivala na lesene hiše. 
Torej menim, da bo potrebno  spodbujevanje slovenske lesne industrije tudi preko lesene gradnje, ne pa da samo prodajamo slovenski hlode v tujino in dobimo predelan slovenski les nazaj po višjih cenah. 
ahac36 nuncij | 21.11.2018 | 23:08
Dvomim, da so te hiše iz slovenskega lesa. Kolikor mi je znano pri nas ni proizvajalcev lesenih konstrukcijskih elementov z ustreznim certifikatom, ki je pogoj da se izdelek da na trg in vgradi v hišo. Lesene hiše se zato pri nas gradijo iz avstrijskega lesa, ki stane 400 eur/m3, Avstrijci pa surovino nabavljajo v vzhodni Evropi in na Balkanu po 50 eur/m3. Z uresničitvijo predloga bi torej služili Avstrijci, mi pa bi spet pobirali drobtinice.
Marcel Pravnik | 22.11.2018 | 12:36
Ni bil namen, da bi se financiralo samo ravne bruna, ampak kot uporabo DOMAČEGA lesa za gradnjo nasploh. Pred leti vem, da je bilo s strani Eko sklada  financirana vgradnja lesenih oken. Ko sem spraševal izvajalce, ki gradijo lesene hiše, o subvencijah za leseno gradnjo so izpostavili prav to, da lesena hiša ni pasivna oz. ničenergijska, in investitor ni upravičen do subvencije; če pa že, za kakšna okna pa da je birokracija tako zapletena, da se ne splača  za  2 -3 tisoč evrov; glede na čas ki ga porabiš za zbiranje papirjev itd. Seveda bi bilo treba pri predlogu kot sem ga dal od izvajalcev  dobiti izjavo, da gre za slovenski les itd. No jaz osebno menim, da pri izvajalcih v zgornji savinjski dolini gre za domačo robo.
   
ahac36 nuncij | 22.11.2018 | 13:01
Pri "domači robi" je problem v tem, da ni certificirana in kot taka ne bi smela biti vgrajena kot gradbeni proizvod. Po novi gradbeni zakonodaji takšna hiša ne bo dobila uporabnega dovoljenja, izvajalca del pa lahko doleti zelo visoka kazen, če ga obišče inšpektor. Problem naših žag je, da so premajhne in si ne morejo privoščiti dragih certifikacijskih postopkov, na podlagi katerih bi na les lahko prilepile CE oznako in ga dale na trg v skladu z zakonodajo.  
dronyx | 23.11.2018 | 17:30
Kot sem bral nek članek v nekaterih državah kot je Kanada, ki imajo veliko gozda in lesa gradijo celo nebotičnike iz lesa. Prednost take gradnje je tudi v tem, da je razgradnja po koncu življenjske dobe precej lažja kot pa pri masivnih hišah iz zidakov in betona. Razumem pa, da so v tem okolju predsodki glede lesenih hiš, kar je pa po svoje paradoks, glede na to, da sodimo med bolj z gozdom poraščene države. 
ahac36 nuncij | 23.11.2018 | 22:41
Mislim, da je najvišja res lesena stavba v Londonu in ima 10 nadstropij. Veliko je sicer še višjih stavb, ki pa se jim reče lesene samo iz komercialnih razlogov, v resnici pa je osnovna nosilna konstrukcija betonska. Pri vseh višjih lesenih stavbah se uporablja izključno lepljen les, ki je verjetno precej manj ekološki in razgradljiv material kot npr. beton ali jeklo, ki sta v končni fazi povsem naravna materiala.