Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Preverjanje alkoholiziranosti na delovnem mestu

2025 OGLEDOV 13 KOMENTARJEV

Predlagam uvedbo nenapovedanega in naključnega testiranja koncentracije alkohola v krvi za vse zaposlene v javnem sektorju. Kontrole bi se izvajalo redno in vsaj dvakrat letno v vsaki ustanovi, seznam testiranih pa bi se sestavil neposredno pred testiranjem z žrebom na podlagi seznama zaposlenih.

Zaposlenemu/zaposleni, ki bi mu/ji dokazali prisotnost alkohola v krvi (nad določeno mejo, ki bi jo bilo potrebno opredeliti), bi ob prvi kršitvi izdali pisni opomin pred odpovedjo, ob drugi kršitvi pa bi avtomatsko prišlo do prekinitve delovnega razmerja.

22 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR T TB 31 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


30. 1. 2019

Odziv Ministrstva za javno upravo

Uvodoma pojasnjujemo, da so obveznosti iz delovnega razmerja javnega uslužbenca opredeljene predvsem v dveh sistemskih zakonih, in sicer <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakonu o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU), ki ureja delovna razmerja v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, in <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), ki ureja delovna razmerja v ostalih subjektih javnega sektorja. Prav tako je treba upoštevati, da tako v državnih organih in občinah, kot tudi v drugih subjektih javnega sektorja (javni zavodi, javne agencije, javni skladi) veljajo še področni zakoni, ki tudi urejajo delovna razmerja javnih uslužbencev.  

Temeljna obveznost vsakega javnega uslužbenca je vestno opravljanje njegovega dela, ki ga mora opravljati skladno s predpisi, kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi, splošnimi akti organa in kodeksom etike javnih uslužbencev. Na podlagi 35. člena ZDR-1, ki v skladu s prvim odstavkom 5. člena ZJU velja za vse javne uslužbence v javnem sektorju, mora delavec nadalje spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. 

V zvezi s predlogom, ki se konkretno nanaša na preverjanje alkoholiziranosti zaposlenih v javnem sektorju, pojasnjujemo, da navedeno problematiko urejata posebna zakona, in sicer <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o omejevanju porabe alkohola, ki sodi v pristojnost Ministrstva za zdravje ter <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki sodi v pristojnost Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. 

Zakon o omejevanju porabe alkohola v prvem odstavku 12. člena prepoveduje prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač med delovnim časom na delovnem mestu. Prepoved uživanja alkoholnih pijač na delovnem mestu pa ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu (51. člen). Skladno s tem členom delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola. Delodajalec ugotavlja stanje glede morebitne alkoholiziranosti na delovnem mestu po postopku in na način, ki sta določena z internim aktom delodajalca. Če je v postopku ugotovljeno, da je delavec delal ali bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola, ga mora delodajalec odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa. Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa globo od 2.000 do 40.000 evrov za delodajalca, ki ne odstrani z dela, z delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola. Globa od 100 do 1.000 evrov je predpisana tudi za prekršek delavca, ki dela ali je na delovnem mestu pod vplivom alkohola. Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja inšpekcija dela. 

O pravicah in obveznostih javnega uslužbenca iz delovnega razmerja odloča predstojnik organa. Predstojnik je odgovoren, da skladno s predpisi vodi delo organa in tudi odloča o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, prav tako pa je predstojnik tisti, ki ugotavlja morebitne kršitve ter ustrezno ukrepa zoper kršitelje. Odgovornost za vestno, zakonito in strokovno opravljanje dela javnih uslužbencev je v naši pravni ureditvi že urejena, saj so javni uslužbenci v zakonsko določenih primerih (na primer v primeru kršitve pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja) lahko poklicani na odgovornost (disciplinsko, kazensko in materialno) in tudi ustrezno sankcionirani. 

Glede na vse navedeno je v zvezi s prejetim predlogom mogoče ugotoviti, da veljavna pravna ureditev že sedaj omogoča, da se ob morebitnih ugotovljenih nepravilnostih pri izpolnjevanju delovnih obveznosti javnega uslužbenca po potrebi uvede in izpelje ustrezen postopek ter ugotovi njegova odgovornost, obstoječa zakonodaja pa omogoča tudi ustrezno ukrepanje predstojnikov v primeru neprimernega ali nevestnega dela javnih uslužbencev.

Priloge:

Komentarji