Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Namesto pacienta mora zdravnik gledati v računalnik
 
Ferenc
Ogledov: 346
Predlog ustvarjen 29.11.2018
Razprava se zaključi 13.12.2018
Zadnja sprememba 29.11.2018 12:06:00

21 Za | 4 Proti
 
  Predlog   Število glasov   Komentarji (6)   Popravki predloga  

Vsako leto bi morali pridobiti v Sloveniji 140 novih družinskih zdravnikov, da bi do leta 2026 prišli na raven razvitih evropskih držav.  Do leta 2026 se bo upokojilo 467 družinskih zdravnikov. Letos so dobili v sistem štiri nove specializante. Zdravnikov v Sloveniji primanjkuje na vseh področjih, sosednja Avstrija pripravlja ugodnosti za slovenske zdravnike, da bi jih privabili. Kaj pa Slovenija? Kdo bo zdravil Slovence in Slovenke, če zdravnikov ne bo več. Na 238 mest jesenskega razpisa za specializacije, ki se je pravkar zaključil, se je prijavilo 144 zdravnikov. Kar 136 mest je ostalo praznih, predvsem v težjih in tržno nezanimivih panogah, kot so intezivna medicina, urgenca, infektologija, psihiatrija, nefrologija, ORL, držinska medicina. Zdravniki so dandanes "obsojeni" na gledanje v računalnik za potrebe zdravstvene administracije. Sedanja zakonodaja je delo družinskih zdravnikov še otežila. Gre za nedoslednost sistema: referenčne ambulante so prinesle večini zdravniških timov diplomirano medicinsko sestro, ki je razbremenila zdravnika, a se je projekt končal, kar 200 ambulant pa je ostalo še brez sestre. Kaj narediti?

Zdravstveni politiki predlagam:

- takojšno spremembo zakonodaje,

- poenostavitev e-administracije (op. namenjena je predvsem nadzoru nad zdravniki in čisto nič ne koristi        pacientu),

- zmanjšanje obremenjenost družinskih zdravnikov na 1200 vpisanih bolnikov (zdaj tudi do 2500 vpisanih),

- spremembo obračunavanja zdravstvenih storitev. Namesto štetja storitev naj zavarovalnica (ZZZS)  uvede  procesne kazalce in

 


Ključne besede družinski zdravniki, zdravstvena politika
Kategorija: Zdravje


Zadnji komentarji:

Ivan Peter Benko | 05.12.2018 | 19:03
Število obiskov ordinacij lahko zmanjšamo s prepovedjo objavljanja različnih sumov o obolenjih, katerih glavni namen je nakup zdravil in priporočila iskanja nasvetov pri strokovnjakih, v stilu diareje besed priporočila.
znalček | 05.12.2018 | 16:15
Naj razložim zakaj sem proti.
- Sprememba zakonodaje - niste podali nikakršnega predloga za spremembe.
- Zmanjšanje števila pacientov na zdravnika. Kako to rešiti, ali naj bi potem 30% pacientov bilo brez zdravnika. Ker zdravnikov je kolikor jih je, pacientov pa tudi toliko, kot jih je. Povečanje števila zdravnikov je zelo počasen proces.
- Poenostavitev e-administracije: nasprotno, za zdravnika je zelo koristna, saj nudi dostop do podatkov o pacientu. Precej lažje je tudi izdajanje receptov
- Sprememba obračunavanja storitev: vašega predloga ne razumem, vi pa najbrž tudi ne.
TB | 30.11.2018 | 13:58
Predloga niste objavili do konca, nekaj manjka. Sicer pa se strinjam, številni družinski zdravniki imajo preveč pacientov, nekateri celo preko 2500. Administracija je velik problem, ZZZS pa povrhu vsega že leta odmerja družinskemu zdravniku okrog 7 minut za obravnavo posameznega pacienta, drugim specialistom pa okrog 12 minut, kar je povsem neprimerno in izredno škodljivo za kvaliteto zdravstvenih storitev. 
Pogosto slišimo, da osebni zdravnik ni opravil celovitega pregleda, se ni spomnil na napotnico, ni poslal v laboratorij ipd. Preobremenjenost na delovnem mestu v javnem zdravstvu je potrebno čim prej odpraviti, saj država ogroža življenja vseh vpletenih. Zdravniki naj bi umirali tudi do 8 let prej kot ostali profili, najverjetneje zaradi stresa. ZZZS pa seveda gleda samo na denar in zdravnike (in drugo zdravstveno osebje) pogosto sili v nemogoče. Preberite si kakšno zgodbo mladih zdravnikov ter posameznih zdravstvenih delavcev, ki so se izpostavili v javnosti in privolili v intervju. 
Čas je za spremembe, saj tonemo.
andrejček | 02.12.2018 | 11:44
... in pa prepovedat bi mogli, da je družinski zdravnik hkrati lahko tudi direktor ZD. Praviloma so to starejši zdravniki z ogromno pacienti, zaradi direktovanja manjkajo po dva dni v tednu, njihovi pacienti pa se razporejajo po ZD, kakor komu paše. Osebno sem doživel, da so me v enem mescu zaradi previjanja po operaciji obravnavali trije zdravniki, od tega sem osebno zdravnico, ki je hkrati tudi direktorica ZD videl samo enkrat.
TB | 03.12.2018 | 11:23
Ja, naj bo zdravnik ali pa direktor, eno ali drugo. Oboje pač ne pride v poštev ...
Ferenc | 03.12.2018 | 15:23
.. lahko dopolnite še vi, s svojimi predlogi .-))) Sem opazil, da je "zmanjkalo" teksta. Hvala za opozorilo. 

Namesto pacienta mora zdravnik gledati v računalnik

 Vsako leto bi morali pridobiti v Sloveniji 140 novih družinskih zdravnikov, da bi do leta 2026 prišli na raven razvitih evropskih držav.  Do leta 2026 se bo upokojilo 467 družinskih zdravnikov. Letos so dobili v sistem štiri nove specializante. Zdravnikov v Sloveniji primanjkuje na vseh področjih, sosednja Avstrija pa jih kar spretno novači. Na 238 mest jesenskega razpisa za specializacije, ki se je pravkar zaključil, se je prijavilo 144 zdravnikov. Kar 136 mest je ostalo praznih, predvsem v težjih in tržno nezanimivih panogah, kot so intezivna medicina, urgenca, infektologija, psihiatrija, nefrologija, ORL, držinska medicina. Zdravniki so dandanes "obsojeni" na gledanje v računalnik za potrebe zdravstvene administracije. Sedanja zakonodaja je delo družinskih zdravnikov še otežila. Gre za nedoslednost sistema: referenčne ambulante so prinesle večini zdravniških timov diplomirano medicinsko sestro, ki je razbremenila zdravnika, a se je projekt končal, kar 200 ambulant pa je ostalo še brez sestre. Kaj narediti?

Zdravstveni politiki predlagam:

- takojšno spremembo zakonodaje,

- poenostavitev e-administracije (op. namenjena je predvsem nadzoru nad zdravniki in čisto nič nekoristi pacientu),

- zmanjšanje obremenjenost družinskih zdravnikov na 1200 vpisanih bolnikov (zdaj tudi do 2500 vpisanih),

- spremembo obračunavanja zdravstvenih storitev. Namesto štetja storitev naj zavarovalnica (ZZZS)  uvede procesne kazalce in

- plačno je treba izenačiti družinske zdravnike z drugimi specialisti in stimulirati družinske zdravnike za "delo na vasi". 

 

 


Ključne besede: družinski zdravniki, zdravstvena politika