Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Namesto pacienta mora zdravnik gledati v računalnik

1561 OGLEDOV 11 KOMENTARJEV

Vsako leto bi morali pridobiti v Sloveniji 140 novih družinskih zdravnikov, da bi do leta 2026 prišli na raven razvitih evropskih držav. Do leta 2026 se bo upokojilo 467 družinskih zdravnikov. Letos so dobili v sistem štiri nove specializante. Zdravnikov v Sloveniji primanjkuje na vseh področjih, sosednja Avstrija pripravlja ugodnosti za slovenske zdravnike, da bi jih privabili. Kaj pa Slovenija? Kdo bo zdravil Slovence in Slovenke, če zdravnikov ne bo več. Na 238 mest jesenskega razpisa za specializacije, ki se je pravkar zaključil, se je prijavilo 144 zdravnikov. Kar 136 mest je ostalo praznih, predvsem v težjih in tržno nezanimivih panogah, kot so intezivna medicina, urgenca, infektologija, psihiatrija, nefrologija, ORL, držinska medicina. Zdravniki so dandanes "obsojeni" na gledanje v računalnik za potrebe zdravstvene administracije. Sedanja zakonodaja je delo družinskih zdravnikov še otežila. Gre za nedoslednost sistema: referenčne ambulante so prinesle večini zdravniških timov diplomirano medicinsko sestro, ki je razbremenila zdravnika, a se je projekt končal, kar 200 ambulant pa je ostalo še brez sestre. Kaj narediti?

Zdravstveni politiki predlagam:

- takojšno spremembo zakonodaje,

- poenostavitev e-administracije (op. namenjena je predvsem nadzoru nad zdravniki in čisto nič ne koristi pacientu),

- zmanjšanje obremenjenost družinskih zdravnikov na 1200 vpisanih bolnikov (zdaj tudi do 2500 vpisanih),

- spremembo obračunavanja zdravstvenih storitev. Namesto štetja storitev naj zavarovalnica (ZZZS) uvede procesne kazalce in

 

24 glasov

4 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR F Ferenc 149 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


29. 1. 2019

Odziv Ministrstva za zdravje

Spremenjene zdravstvene potrebe prebivalstva zaradi dolgožive družbe in povečevanje neenakosti v zdravju se kaže tudi na primarni ravni. Ministrstvo za zdravje je že v preteklosti izvedlo več aktivnosti za krepitev osnovnega zdravstva. 

Leta 2011 je Ministrstvo za zdravje na področju družinske medicine začelo s projektom uvajanja t. i. referenčnih ambulant družinske medicine. Referenčne ambulante so organizacijsko in vsebinsko nadgradile delo v ambulanti osebnega zdravnika. Leta 2017 je Ministrstvo za zdravje izvedlo celovito analizo kakovosti njihovega dela. Rezultati analize so pokazali: naraščanje števila registriranih pacientov v referenčnih ambulantah in visoko raven zadovoljstva pacientov in zaposlenih. To je potrdilo uspešno umestitev referenčnih ambulant v obstoječi sistem dela, medtem ko bodo dejanski učinki sistematičnega dela z odraslo populacijo vidni šele čez nekaj let. Leta 2018 se je projekt sicer zaključil, vendar upoštevajoč rezultate projekta postajajo referenčne ambulante obvezni sestavni del ambulant splošne in družinske medicine. 

Leta 2013 je Ministrstvo za zdravje pripravilo Javno mrežo primarne zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji, in sicer za ambulante splošne oziroma družinske medicine in pediatrije na primarni ravni. Kadrovski cilj mreže je bil zagotoviti en tim specialistične ambulante družinske medicine oziroma pediatrične ambulante na 1.500 prebivalcev v obdobju 2014–2018. To je pomenilo, da bi morali zagotoviti 1364 zdravnikov za področje celotne Slovenije, torej dodatnih 318 zdravnikih v naslednjih petih letih. Zaradi tega je bilo v obdobju od 2013 do 2018 razpisanih 645 specializacij iz družinske medicine.

Julija 2017 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah <link http: pisrs.si pis.web internal link in current>Zakona o zdravniški službi. Zakon je opredelil nov način določanja specializacij zdravnikov in doktorjev dentalne medicine. Pri načrtovanju specializacij se morajo upoštevati potrebe izvajalcev zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, potrebe prebivalcev, mrežo javne zdravstvene službe in podatke iz registra zdravnikov. Z zakonom je bilo uvedeno tudi 6-mesečno dodatno usposabljanje, t.i. sekundariat, z namenom, da se zagotovi zaposlitve mladih zdravnikov, ki niso uspeli pridobiti specializacije. Zakon tudi omogoča, z namenom razbremenitve osebnih izbranih zdravnikov, da specializant družinske medicine opredeljuje paciente. S tem se razbremenjuje zdravnike specialiste na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, prebivalcem Slovenije pa se omogoča lažji in hitrejši dostop do zdravniških storitev. Istočasno se specializantom omogoči tudi lažji prehod iz statusa specializanta v status specialista, in sicer v regijah, kjer je število zdravnikov pod povprečjem. 

Nove zaposlitve v mreži javne zdravstvene službe so vezane tudi na nove zdravstvene programe in širitve obstoječih zdravstvenih programov, ki so dogovorjeni z vsakoletnim Splošnim dogovorom. Splošni dogovor se sprejema na podlagi 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Na podlagi Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2016 je bila dogovorjena širitev programov družinske medicine in otroškega ter šolskega dispanzerja za 26,35 timov. V letu 2017 je bila dogovorjena širitev za 23,27 timov, v letu 2018 pa za 54,42 timov. 

Ministrstvo za zdravje bo tudi v prihodnje izvajalo sistemske ukrepe za krepitev primarnega zdravstvenega varstva. Ukrepi, ki so se na Ministrstvu za zdravje že sprejeli in se še načrtujejo:

  • Ministrstvo za zdravje bo prioritetno, v sodelovanju z vsemi deležniki, dokončalo iz leta 2016 začeti proces priprave Strategije razvoja osnovne zdravstvene dejavnosti v Sloveniji.
  • V primarno raven zdravstvene dejavnosti bo Ministrstvo za zdravje usmerilo več finančnih sredstev. Za leto 2019 se v okviru Splošnega dogovora še povečuje število timov v splošni ambulanti za 32 timov in v otroškem in šolskem dispanzerju za 21 timov.
  • Ministrstvo za zdravje podpira tudi povečano število razpisanih mest za specializacije iz družinske medicine, pediatrije in ginekologije in porodništva, s ciljem zagotavljanja ustrezne mreže specialistov na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, vsakemu novemu specialistu pa se bo na ta način zagotovilo ustrezno delovno mesto.
  • Skupaj z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Odborom za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije in Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije bo Ministrstvo za zdravje pripravilo prenovljen model financiranja primarne ravni zdravstvene dejavnosti.
  • Ministrstvo za zdravje v letu 2019 načrtuje tudi pripravo ukrepov, s katerimi se bo zmanjšalo administrativne obremenitve zaposlenih.
  • Načrtujejo se tudi določene spremembe v izvajanju  dejavnosti diplomiranih medicinskih sester v ambulantah družinske medicine. S Splošnim dogovorom za leto 2019 je določeno, da se v teh ambulantah povečuje plan obsega storitev. 

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 29. 11. 2018 | 12:06:00

Namesto pacienta mora zdravnik gledati v računalnik

Vsako leto bi morali pridobiti v Sloveniji 140 novih družinskih zdravnikov, da bi do leta 2026 prišli na raven razvitih evropskih držav. Do leta 2026 se bo upokojilo 467 družinskih zdravnikov. Letos so dobili v sistem štiri nove specializante. Zdravnikov v Sloveniji primanjkuje na vseh področjih, sosednja Avstrija pa jih kar spretno novači. Na 238 mest jesenskega razpisa za specializacije, ki se je pravkar zaključil, se je prijavilo 144 zdravnikov. Kar 136 mest je ostalo praznih, predvsem v težjih in tržno nezanimivih panogah, kot so intezivna medicina, urgenca, infektologija, psihiatrija, nefrologija, ORL, držinska medicina. Zdravniki so dandanes "obsojeni" na gledanje v računalnik za potrebe zdravstvene administracije. Sedanja zakonodaja je delo družinskih zdravnikov še otežila. Gre za nedoslednost sistema: referenčne ambulante so prinesle večini zdravniških timov diplomirano medicinsko sestro, ki je razbremenila zdravnika, a se je projekt končal, kar 200 ambulant pa je ostalo še brez sestre. Kaj narediti?

Zdravstveni politiki predlagam:

- takojšno spremembo zakonodaje,

- poenostavitev e-administracije (op. namenjena je predvsem nadzoru nad zdravniki in čisto nič nekoristi pacientu),

- zmanjšanje obremenjenost družinskih zdravnikov na 1200 vpisanih bolnikov (zdaj tudi do 2500 vpisanih),

- spremembo obračunavanja zdravstvenih storitev. Namesto štetja storitev naj zavarovalnica (ZZZS) uvede procesne kazalce in

- plačno je treba izenačiti družinske zdravnike z drugimi specialisti in stimulirati družinske zdravnike za "delo na vasi".

Komentarji