30. 12. 2019
Odziv Ministrstva za finance
Uvodoma ugotavljamo, da iz predloga ni razvidno, katero vrsto davka oz. dajatve ima predlagatelj v mislih, zato v nadaljevanju podajamo splošno opredelitev Ministrstva za finance glede (ne)primernosti predloga:
V Sloveniji obdavčitev nepremičnega premoženja pokrivajo trije vzporedni sistemi obdavčitve nepremičnin: davek od (nepremičnega) premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest. Vsaka od naštetih dajatev ima svoja pravila tako glede obsega obdavčitve, glede davčne osnove in »stopnje«, po kateri se odmerja, pa tudi glede oprostitev. Obstoječ sistem treh ločenih dajatev je neprilagojen novim ekonomskim razmeram in neenoten, vendar vsakršna ukinitev obdavčitve hiš oz. nepremičnin, kot to predlaga predlagatelj, z več vidikov ni primerna rešitev.
Davki, vezani na posedovanje nepremičnin, predstavljajo enega najstarejših davčnih prihodkov in so z vidika mednarodne primerljivosti povsem legitimni. Imajo naravo nekakšne komunalne dajatve, kadar pa so vezani na vrednost nepremičnine, vsebujejo tudi element obdavčitve nepremičnin kot premoženja. Nepremičnine lastniku zagotavljajo ekonomski potencial (za bivanje ali opravljanje dejavnosti), obenem pa mu omogočajo večjo varnost (predstavljajo naložbo), zato je njihovo obdavčenje upravičeno tudi s tega vidika.
V državah s tržno ekonomijo je delež davka na nepremičnine v celotnih davčnih prihodkih posamezne države, predvsem pa lokalnih skupnosti, praviloma eden pomembnejših. V družbah z razvitim tržnim gospodarstvom in s poudarjeno socialno-ekološko komponento, se ekonomska moč in davčna sposobnost določenega sloja prebivalstva odraža med drugim tudi v posedovanju premičnega in nepremičnega premoženja. Principa pravičnosti in solidarnosti narekujeta, da se davčno breme, seveda v okviru družbenega konsenza, sorazmerno porazdeli tudi glede na te kazalce bogastva. S tem se zagotovi, da vsi segmenti zavezancev k družbeni blaginji prispevajo sorazmerno. Poleg tega teorija obdavčenja predlaga, da je smiselno davčno obremenitev porazdeliti med različne davčne vire in s tem doseči enakomernejšo porazdelitev tega bremena med zavezance z različno strukturo dohodkov in premoženja.
V Sloveniji je obseg obdavčitve premoženja nizek. S strani OECD so bila že dana priporočila, da naj Slovenija izboljša strukturo svojih davčnih virov prav z uvedbo davka na nepremičnine, ki bo zagotovil višje davčne prihodke občin in ustvaril možnost drugačne ureditve financiranja občin. Skladno s priporočili mednarodnih organizacij (OECD, IBRD, Svetovna banka) se tako tudi v Sloveniji že vrsto let zasleduje uvedba sodobnega davka na nepremičnine po vzoru sodobnih rešitev v številnih državah.